Avstrijska podjetja, ki delujejo v Sloveniji, ocenjujejo poslovno klimo odtenek slabše kot pred letom, čeprav v splošnem menijo, da naša država ostaja privlačna za njihove naložbe. »Menim, da slovenska vlada kaže nekaj socialističnih tendenc, ki pa so zastarele,« je povedal Wilhelm Nest, direktor Advantagea Austria, predstavništva avstrijske gospodarske zbornice.

Med dejavniki, pri katerih se je percepcija poslovnega okolja od leta 2022 do 2023 (anketo vsako leto opravijo pozno jeseni) najbolj poslabšala, so predvidljivost gospodarskih politik, delovno pravo ter davki in dajatve. Pri vseh teh je skupni delež odgovorov pretežno slabo in zelo slabo okrog 60 odstotkov, v letu 2023 pa nekaj odstotnih točk slabši kot leta 2022.

»V Sloveniji vlada sprejema nekatere ukrepe, ki so sicer v dobro zaposlenih, vendar so uveljavljeni v zelo hitrih rokih, njihovo financiranje pa je v glavnem prevaljeno na podjetja. To je za podjetja zelo zahtevno, otežuje jim pripravo načrtovanja za prihodnost ter zmanjšuje konkurenčnost Slovenije v mednarodni primerjavi. Po mojem mnenju država ne more več varovati življenj državljanov od zibelke do groba, to ni več v skladu s časom. Namesto tega jih je treba bolj motivirati, da prevzamejo več osebne odgovornosti,« je komentiral Nest.

Manjša privlačnost za naložbe

Opozoril je, da lahko zaradi nedomišljenih sprememb v regulatornem okolju Slovenija postane manj privlačna za tuje naložbe. »Glavno vprašanje, ki ga vsako leto postavimo avstrijskim podjetjem, ki imajo podružnice oziroma enote v Sloveniji, je, ali ta zanje tudi letos ostaja dobro investicijsko okolje. Za leto 2024 jih je 70 odstotkov odgovorilo da, 30 odstotkov pa ne,« je povedal Nest. Skrb vzbuja, da je bila ta ocena do epidemije covida zelo visoka, za leto 2019 celo 91 odstotkov.

INFOGRAFIKA: Delo

Kljub temu pa taka percepcija nekoliko manj privlačnega investicijskega okolja ne pomeni, da bi avstrijska podjetja razmišljala o zmanjšanju vlaganj v Sloveniji. »Ne, to gotovo ne. Kljub vsemu je pozitivnih dejavnikov več kot negativnih in tudi negativni so v drugih državah podobni. Poleg tega podjetja vlagajo v avtomatizacijo. Slovenija ohranja tudi prednost sosednje države s podobno mentaliteto in za mnoge izdelke in storitve z višjo dodatno vrednostjo je smiselno, da se proizvajajo tu, saj prenesejo tudi višje cene. Bolj gre za to, da je percepcija poslovnega okolja kriterij za potencialne nove investicije. Vsa podjetja pred odločitvijo pretehtavajo več lokacij in v jugovzhodni Evropi je še nekaj držav, ki niso članice EU in morebiti lahko ponudijo več ugodnosti novim vlagateljem. Slovenija je tukaj v enakem položaju kot druge članice EU,« je povedal Nest.

Avstrija je sicer največja tuja vlagateljica v Sloveniji. Podjetja iz severne sosede imajo pri nas približno 4,6 milijarde evrov naložb, kar je skoraj četrtina vseh neposrednih tujih naložb. V Sloveniji posluje več kot 1150 podjetij z večinskim avstrijskim kapitalom.

Dobri dobavitelji in plačilna disciplina

Področja, ki jih avstrijska podjetja ocenjujejo kot razmeroma dobra (skupaj več kot 50 odstotkov za odgovore zelo dobro in pretežno dobro), pa so med drugim kakovost lokalnih dobaviteljev, plačilna disciplina, dostop do kreditov in kapitala, infrastruktura, politična stabilnost in pravna varnost, čeprav se je lanska ocena glede na predlansko znižala tudi v nekaterih od teh kategorij.

V splošnem pa deset odstotkov pri nas dejavnih avstrijskih podjetij ocenjuje, da se bo splošno gospodarsko stanje v Sloveniji letos izboljšalo, 42 odstotkov jih meni, da bo ostalo nespremenjeno, 48 odstotkov pa se jih boji, da bo slabše.

»Kar nekaj je dobrih aspektov, s katerimi so avstrijska podjetja zadovoljna. Resna težava je seveda dostopnost kvalificirane delovne sile, a to je problem v vseh industrijsko razvitih državah. Pomembno se mi zdi, da jih več kot polovica meni, da se bodo razmere v Sloveniji izboljšale ali vsaj ostale primerljive sedanjim. Poleg tega so pričakovanja Avstrijcev pogosto slabša, kot je realnost – za leto 2023 je kar 64 odstotkov podjetij napovedovalo, da bo slabše od leta prej, v zadnji anketi pa ga je res kot slabše ocenilo 47 odstotkov podjetij,« je še povedal Nest.