Premoženje države in občin se je povečalo
Bilančna vsota premoženja države in občin je konec lanskega znašala 54,17 milijarde evrov in se je v primerjavi z letom 2020 povečala za 1,37 odstotka oziroma za 732 milijonov evrov, izhaja iz konsolidirane bilance države in občin, ki jo je sprejela vlada. Javno premoženje konstantno narašča in se je v zadnjih petih letih odebelilo za 7,2 milijarde evrov.
Največjo rast so v zadnjem letu dosegle terjatve iz poslovanja, sedanja vrednost neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev ter denarna sredstva, največji padec premoženja pa zasledimo pri dolgoročno danih posojilih in depozitih ter terjatvah za občinska sredstva, dana v upravljanje.
Konsolidirana bilanca vključuje premoženje 537 državnih proračunskih uporabnikov in 2260 občinskih. Med aktivnimi postavkami konsolidirane premoženjske bilance države in občin imajo največji delež v premoženju nepremičnine (45 odstotkov) in dolgoročne finančne naložbe (24 odstotkov.).
Delež države
Iz porazdelitve omenjenega javnega premoženja je razvidno, da delež države znaša skoraj 38 milijard evrov ali 70 odstotkov, delež občin pa dobrih 30 odstotkov. Država ima prevladujoč delež pri večini postavk premoženja države in občin; največ – 12,3 milijarde evrov – ima v dolgoročnih finančnih naložbah. Pri postavki sedanje vrednosti nepremičnin pa delež občin z 59 odstotki presega delež države. Država ima prevladujoč delež tudi pri večini pasivnih postavk, kjer prevladujejo dolgoročno prejeta posojila.
Konkretno to pomeni, da so imeli država in občine konec lanskega leta na prebivalca 11.423 evrov za nepremičnine in 6127 evrov dolgoročnih finančnih naložb. Dolg na prebivalca je znašal 17.388 evra.
Vlada sicer konsolidirano bilanco pripravi vsaki dve leti, zadnjo je 31. decembra 2019.
