Preverite, kdo je dobil največ državne pomoči
Največ državne pomoči za železnice, rudnik in energetiko.
Odpri galerijo
Slovenske železnice največ denarja dobijo za prevoz potnikov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Obseg državnih pomoči se je po treh letih zmanjševanja lani spet povečal za dobrih 50 milijonov evrov oziroma na skupaj 427 milijonov, med njimi pa še vedno prevladujejo subvencije. Največ, skoraj polovico teh pomoči je država namenila za varstvo okolja, med podjetji so največ prejele Slovenske železnice.
Po podatkih ministrstva za finance se je delež državnih pomoči lani zvišal na skoraj odstotek bruto domačega proizvoda. Zelo se je povečal obseg pomoči za varstvo okolja, zaposlovanje ter raziskave, razvoj in inovacije in tudi za kmetijstvo. Daleč največ, kar 351 milijonov evrov, je država namenila za horizontalne ukrepe oziroma za spodbujanje razvoja in odpravljanje tržnih vrzeli. Za varstvo okolja je tako dodelila kar 183 milijonov evrov pomoči, predvsem za proizvodnjo električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije.
Skoraj četrtino državnih pomoči je vlada lani namenila za spodbujanje zaposlovanja, in sicer dobrih 98 milijonov evrov, kar je skoraj desetino več kot leto prej. Pomemben del tega denarja gre za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Za več kot dvesto odstotkov pa se je povečal obseg pomoči za raziskave, razvoj in inovacije (RRI), za kar je država namenila dobrih 34 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance ugotavljajo, da so se pomoči za RRI po daljšem obdobju zmanjševanja lani zelo povečale in tako prehitele vrednost regionalnih pomoči, ki se postopoma zmanjšujejo in so lani dosegle 21 milijonov evrov.
Medtem ko je država v preteklosti velik del sredstev namenjala za reševanje in prestrukturiranje podjetij, teh lani skoraj ni bilo, saj je za to izplačala le 50.000 evrov.
Čeprav se že leta poudarja, da bi se morali od nepovratnih oblik državnih pomoči bolj usmeriti k povratnim, prve še vedno predstavljajo levji delež. Lani je država kar 71 odstotkov pomoči izplačala kot subvencije, ta delež pa se je glede na leto 2016 celo povečal. Skoraj polovica je bila namenjena za varstvo okolja in varčevanje z energijo. Pri malo več kot četrtini pomoči je šlo za davčne olajšave in znižanje prispevkov za socialno varnost. Že tako majhen obseg ugodnih posojil in kapitalskih naložb se je še skrčil.
Ekonomistki dr. Poloni Domadenik se v strukturi subvencij za leto 2017 zdi zanimivo predvsem to, da se je za skoraj devet milijonov evrov povečalo subvencioniranje zaposlovanja in preseglo celo vrednost iz leta 2015. »Povsem smiselno in z vidika ukrepov na trgu dela je povečanje teh subvencij v času krize, ko se podjetja zaradi zmanjšanja povpraševanja srečujejo s presežkom zaposlenih, in država, na primer, subvencionira izobraževanje zaposlenih med konjunkturo, ko pa se spopadamo s pomanjkanjem ustreznega kadra, je učinek tovrstnega subvencioniranja sporen,« pravi. Opozarja, da Slovenija tudi v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije nadpovprečno veliko pomoči namenja za zaposlovanje.
Povečevanje državnih pomoči za ukrepe, povezane z varstvom okolja in varčevanjem z energijo, se zdi Domadenikovi, ker se je Slovenija zavezala za doseganje določenega deleža energije, proizvedenega iz obnovljivih virov, razumljivo.
Pozitiven trend pa po njenem mnenju v strukturi pomoči pomeni povečanje subvencij za RRI, čeprav te v celotni strukturi še vedno predstavljajo le dobrih osem odstotkov vseh pomoči. Pravi, da je del povečanja nastal zaradi večjega obsega sredstev za raziskovalno dejavnost na univerzah in inštitutih, največji del sredstev za RRI pa razdeli ministrstvo za gospodarstvo za programe spodbujanja tehnološkega razvoja in inovacij. »Po deležu pomoči za namen RRI Slovenija zelo zaostaja za Belgijo ali Luksemburgom, ki namenita kar tretjino pomoči za spodbujanje RRI. Tudi znanstvene študije potrjujejo, da te subvencije najbolj vplivajo na večjo produktivnost podjetij v prihodnjih letih,« dodaja sogovornica.
Med prejemniki državnih pomoči so tudi letos na prvem mestu Slovenske železnice, ki so za nadomestila za prevoz potnikov lani prejele skoraj 46 milijonov evrov ali dobro desetino vseh pomoči. Drugi je Rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki je za zapiranje in sanacijo prejel več kot 15 milijonov evrov. Med največjimi prejemniki državnih pomoči (glej grafiko) najdemo še številna energetska in invalidska podjetja. Med njimi je od lani tudi Magna Steyr, ki je po zakonu o spodbujanju tujih naložb lani za gradnjo lakirnice v Hočah prejela tri milijone evrov, letos naj bi jih 9,6 milijona, vse skupaj pa dobrih 18 milijonov evrov.
Eden od ključnih izzivov državnih pomoči ne le v Sloveniji, ampak tudi na ravni EU je še vedno ocenjevanje njihove učinkovitosti. Ker so te ocene pri nas do zdaj pripravljali ocenjevalci, so bile te pogosto nekritične. Na ministrstvu so zato že lani predvideli, da bi dodeljevalci poročali le še o rezultatih, oceno učinkovitosti pa bi nato opravil Umar. Na ministrstvu pojasnjujejo, da Umar te vloge še ne opravlja, da pa se z njim že pogovarjajo o sodelovanju.
Po podatkih ministrstva za finance se je delež državnih pomoči lani zvišal na skoraj odstotek bruto domačega proizvoda. Zelo se je povečal obseg pomoči za varstvo okolja, zaposlovanje ter raziskave, razvoj in inovacije in tudi za kmetijstvo. Daleč največ, kar 351 milijonov evrov, je država namenila za horizontalne ukrepe oziroma za spodbujanje razvoja in odpravljanje tržnih vrzeli. Za varstvo okolja je tako dodelila kar 183 milijonov evrov pomoči, predvsem za proizvodnjo električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije.
Več za raziskave in razvoj
Skoraj četrtino državnih pomoči je vlada lani namenila za spodbujanje zaposlovanja, in sicer dobrih 98 milijonov evrov, kar je skoraj desetino več kot leto prej. Pomemben del tega denarja gre za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Za več kot dvesto odstotkov pa se je povečal obseg pomoči za raziskave, razvoj in inovacije (RRI), za kar je država namenila dobrih 34 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance ugotavljajo, da so se pomoči za RRI po daljšem obdobju zmanjševanja lani zelo povečale in tako prehitele vrednost regionalnih pomoči, ki se postopoma zmanjšujejo in so lani dosegle 21 milijonov evrov.
Medtem ko je država v preteklosti velik del sredstev namenjala za reševanje in prestrukturiranje podjetij, teh lani skoraj ni bilo, saj je za to izplačala le 50.000 evrov.
Infografika: Delo
Čeprav se že leta poudarja, da bi se morali od nepovratnih oblik državnih pomoči bolj usmeriti k povratnim, prve še vedno predstavljajo levji delež. Lani je država kar 71 odstotkov pomoči izplačala kot subvencije, ta delež pa se je glede na leto 2016 celo povečal. Skoraj polovica je bila namenjena za varstvo okolja in varčevanje z energijo. Pri malo več kot četrtini pomoči je šlo za davčne olajšave in znižanje prispevkov za socialno varnost. Že tako majhen obseg ugodnih posojil in kapitalskih naložb se je še skrčil.
Smiselnost subvencij za zaposlovanje
Ekonomistki dr. Poloni Domadenik se v strukturi subvencij za leto 2017 zdi zanimivo predvsem to, da se je za skoraj devet milijonov evrov povečalo subvencioniranje zaposlovanja in preseglo celo vrednost iz leta 2015. »Povsem smiselno in z vidika ukrepov na trgu dela je povečanje teh subvencij v času krize, ko se podjetja zaradi zmanjšanja povpraševanja srečujejo s presežkom zaposlenih, in država, na primer, subvencionira izobraževanje zaposlenih med konjunkturo, ko pa se spopadamo s pomanjkanjem ustreznega kadra, je učinek tovrstnega subvencioniranja sporen,« pravi. Opozarja, da Slovenija tudi v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije nadpovprečno veliko pomoči namenja za zaposlovanje.
Povečevanje državnih pomoči za ukrepe, povezane z varstvom okolja in varčevanjem z energijo, se zdi Domadenikovi, ker se je Slovenija zavezala za doseganje določenega deleža energije, proizvedenega iz obnovljivih virov, razumljivo.
Pozitiven trend
Pozitiven trend pa po njenem mnenju v strukturi pomoči pomeni povečanje subvencij za RRI, čeprav te v celotni strukturi še vedno predstavljajo le dobrih osem odstotkov vseh pomoči. Pravi, da je del povečanja nastal zaradi večjega obsega sredstev za raziskovalno dejavnost na univerzah in inštitutih, največji del sredstev za RRI pa razdeli ministrstvo za gospodarstvo za programe spodbujanja tehnološkega razvoja in inovacij. »Po deležu pomoči za namen RRI Slovenija zelo zaostaja za Belgijo ali Luksemburgom, ki namenita kar tretjino pomoči za spodbujanje RRI. Tudi znanstvene študije potrjujejo, da te subvencije najbolj vplivajo na večjo produktivnost podjetij v prihodnjih letih,« dodaja sogovornica.
Država je lani povečala obseg spodbud za raziskave, razvoj in inovacije. FOTO: Jure Eržen/Delo
Med prejemniki državnih pomoči so tudi letos na prvem mestu Slovenske železnice, ki so za nadomestila za prevoz potnikov lani prejele skoraj 46 milijonov evrov ali dobro desetino vseh pomoči. Drugi je Rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki je za zapiranje in sanacijo prejel več kot 15 milijonov evrov. Med največjimi prejemniki državnih pomoči (glej grafiko) najdemo še številna energetska in invalidska podjetja. Med njimi je od lani tudi Magna Steyr, ki je po zakonu o spodbujanju tujih naložb lani za gradnjo lakirnice v Hočah prejela tri milijone evrov, letos naj bi jih 9,6 milijona, vse skupaj pa dobrih 18 milijonov evrov.
Eden od ključnih izzivov državnih pomoči ne le v Sloveniji, ampak tudi na ravni EU je še vedno ocenjevanje njihove učinkovitosti. Ker so te ocene pri nas do zdaj pripravljali ocenjevalci, so bile te pogosto nekritične. Na ministrstvu so zato že lani predvideli, da bi dodeljevalci poročali le še o rezultatih, oceno učinkovitosti pa bi nato opravil Umar. Na ministrstvu pojasnjujejo, da Umar te vloge še ne opravlja, da pa se z njim že pogovarjajo o sodelovanju.
