V prvih dneh oktobra je na finančne trge po mračnem septembru končno znova posijalo sonce. Borzni medvedji trg, ki se je uradno začel v prvih dneh letošnjega leta, se je pri ameriškem indeksu S&P 500 zaustavil pri minus 25 odstotkih, povprečna delnica iz indeksa tri tisoč največjih podjetij pa je izgubila celo 42 odstotkov vrednosti.

Razprodaja na borzah poteka statistično zelo hitro s tretjim najslabšim začetkom leta v moderni zgodovini delniških trgov. Po drugi svetovni vojni so jo trgi do konca septembra odnesli slabše samo še v letih 1974 in 2002, medletna nihanja delnic pa so bila višja samo v letih 2020 (covid-19), 2009 (globalna finančna kriza) in 2002 (zlom tehnoloških delnic).

Izgube, večje od preteklih kriz

Za lažje razumevanje razsežnosti začasnih padcev vrednosti finančnega premoženja navajamo podatek Bespoke Invest, da so letošnje izgube ameriških vlagateljev v delnicah in obveznicah v višini 16 tisoč milijard dolarjev celo večje kot v letih 2020, 2009 in 2002. Če bolj smiselno primerjamo padce vrednosti glede na delež celotnega premoženja, so trenutni, okoli 20-odstotni padci tržnih vrednosti finančnega premoženja vendarle nekoliko nižji, kot so bili v prvem valu covida-19, in precej nižji, kot so bili na dnu najhujših medvedjih trgov v letih 2002 in 2009, ko je tržna vrednost premoženja ameriških vlagateljev zdrsnila za rekordnih 28 oziroma 33 odstotkov.

INFOGRAFIKA: Delo

V območju evra imamo srečo, da smo zaradi izjemne rasti ameriškega dolarja po naravni poti presenetljivo učinkovito zaščiteni pred bolečimi padci na delniških trgih. V letošnjem letu so namreč globalne delnice in vzajemni skladi v evrih izgubili »samo« okoli 10 odstotkov vrednosti, kar omogoča vlagateljem, da ohranijo trezno glavo in ostanejo investirani v delnicah v najbolj kritičnem obdobju borznega cikla. Svet, v katerem živimo, in finančni trgi so pač kompleksni in nepredvidljivi, kot vedno znova poudarja slavni vedenjski psiholog Daniel Kahneman.

Preteklost ni vedno dobra mentorica

Zakaj so napovedi prihodnosti tako redko uporabne? Zakaj lani ob tem času ameriški Fed in Evropska centralna banka (ECB) kljub neomejenim virom, ki jih imata na razpolago, nista videla potrebe po dvigovanju obrestnih mer v letu 2022, danes pa sta z veliko zamudo odločena, da bosta za vsako ceno pokončala inflacijo? V prvi vrsti zato, ker, kot pravi Howard Marks, ne glede na to, kako sofisticirane so videti naše napovedi, nič ne more spremeniti dejstva, da izhaja vse naše znanje iz preteklosti, medtem ko so vse odločitve, ki jih sprejemamo, vezane na prihodnost.

Centralne banke so se torej prelevile iz golobov v jastrebe in so obsedene, da bodo tudi za ceno svetovne gospodarske recesije nadaljevale nepopustljivo zategovanje denarne politike in dvigovanje obrestnih mer. Vsaj kratkoročno lahko zato pričakujemo, da bodo negativni stagflacijski makro trendi še pridobivali zagon.

Visoka in naraščajoča inflacija, visoka in rastoča verjetnost pojava globalne recesije, prinašata bolečino na finančnih trgih s statistično petkrat nižjimi donosi na delniških trgih. Po drugi strani analiza preteklih medvedjih trgov z več kot 25-odstotnimi padci delnic kaže, da se statistično časovno počasi že približujemo dnu. Glede na mediano imamo še 37 dni do dna, glede na povprečje pa še 125 dni. Čeprav nas verjetno čaka še vsaj od šest do devet mesecev pretežno slabih novic iz gospodarstva in podjetij, je zelo pomembno, da ne izgubimo izpred oči dejstva, da znašajo prvo leto po okrevanju trgov povprečni pričakovani donosi delnic kar 25, v dveh letih pa celo 40 odstotkov.