Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Slovenija drsi v nižjo rast in višjo inflacijo

Gospodarski zastoj v drugem četrtletju, rast poganjala predvsem domača potrošnja, nadaljevanje takih trendov pa lahko vodi v stagflacijo.
Slovenski izvoz je bil v drugem četrtletju visok, a rast uvoza je bila še krepko višja. Foto Arhiv Krka
Slovenski izvoz je bil v drugem četrtletju visok, a rast uvoza je bila še krepko višja. Foto Arhiv Krka
30. 8. 2019 | 18:00
30. 8. 2019 | 18:25
7:38
Ljubljana – Slovensko gospodarstvo se letos pospešeno umirja: v drugem četrtletju letos se je BDP povečal le za pičla 0,2 odstotka, na medletni ravni pa je bila gospodarska rast le še 2,5-odstotna, kar je najmanj po letu 2015, ugotavljajo na državnem statističnem uradu (Surs). Na drugi strani pa se inflacija pri nas spet viša, kar nas lahko znova pripelje v stagflacijo, opozarjajo v fiskalnem svetu.

»Podatek o nižji rasti BDP v drugem četrtletju je pričakovan, saj sledi mednarodnim trendom pojemanja gospodarske rasti. Če ga kombiniramo tudi z drugimi podatki, predvsem o zunanji menjavi, bi bilo umirjanje rasti pri nas celo večje, vendar ga blaži naraščanje domače porabe in zaposlenosti. Hkrati pa doma že opažamo tudi povečanje rasti cen. Nadaljevanje takih trendov lahko vodi v stagflacijo,« opozarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Letna rast cen merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin je bila v avgustu 2,4-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,8-odstotna, so namreč izračunali na Sursu, ki ga od prejšnjega tedna vodi generalni direktor Bojan Nastav. Ob visoki, 9,4-odstotni rasti izvoza je bila rast uvoza še višja, kar 12,3 odstotna, saldo menjave s tujine je imel zato k rasti BDP negativen prispevek, in sicer 1,3 odstotne točke, ugotavlja Surs.

Kar pa zadeva vpliv vse nižje gospodarske rasti na fiskalno politiko Šarčeve vlade in slovenski državni proračun pa Kračun previdno opozarja, da moramo počakati na nove napovedi gospodarske rasti, ki bodo odvisne predvsem od mednarodnega dogajanja. »Vsekakor mora fiskalna politika biti pozorna, so pa v fiskalna pravila vgrajeni amortizerji, zaradi katerih dovoljeni obseg porabe ne reagira tako močno na manjša nihanja napovedi BDP. Ob znižanju napovedi in gospodarske rasti se utegne znižati tudi proizvodna vrzel, kar pomeni, da je tudi zahtevani proračunski presežek manjši. S tem učinek napovedane znižane rasti BDP na dovoljeni obseg porabe ni tako intenziven kot pa samo napovedano znižanje gospodarske rasti,« pravi Kračun.


Na GZS razočarani


Na Gospodarski zbornici so pričakovali, da bo Slovenija po drugem četrtletju zadržala približno triodstotno letno gospodarsko rast, zato je objavljeni podatek, ki je precej nižji od njihovih napovedi, razočaranje, pravi njihov glavni ekonomist Bojan Ivanc. Tudi zato, ker je bila v podobno razvitih srednjeevropskih državah (Poljska, Madžarska) rast precej višja ter na splošno tudi nad pričakovanji analitikov. Pri nas pa sicer visoka realna rast potrošnje gospodinjstev in investicij ni uspela nadomestiti ničelne rasti potrošnje države ter negativnega prispevka neto izvoza h gospodarski rasti.

Rast Foto Infografika Delo
Rast Foto Infografika Delo


Za celotno letošnje leto na GZS za zdaj ohranjajo svojo marčno napoved o 2,8-odstotni gospodarski rasti. »Ocenjujemo, da bo drugo polletje po rasti še nekoliko šibkejše, predvsem zaradi manjše rasti izvoza od uvoza. Podatki za tretje četrtletje pa bi lahko pokazali nekoliko višjo rast, saj se bo potrošnja države nekoliko bolj povečala, tudi zaradi večjega črpanja evropskih sredstev,« izpostavlja Ivanc.

Ne gre pa spregledati tudi velike revizije podatkov, ki jo je Surs zdaj opravil za zadnjih sedem let. »Rast v predhodnem letu (med drugim četrtletjem in prvim četrtletjem letos) je bila za pol odstotne točke nižja od prej objavljene, kar je kar velika revizija, saj so bili podatki popravljeni navzdol kar za šest zaporednih četrtletij, kar ni malo. Gospodarska rast je tako v 2018 znašala le 4,1 odstotka, ter ne 4,5 odstotka, kot je bilo to prej pričakovano,« opozarja Ivanc.


Na Umarju z novo napovedjo v septembru


Na Umarju so sicer spomladi za letos predvideli 3,4-odstotno povečanje BDP, ki pa se očitno ne bo uresničilo. Novo, jesensko napoved bodo pripravili v drugi polovici septembra. Ob podatku, da je bila rast v prvi polovici 2019 le 2,9-odstotna in upoštevajoč povečane negotovosti v mednarodnem okolju, ki poslabšujejo obete za izvozni del gospodarstva, je moč pričakovati tudi znižano napoved rasti za letos, nared bo sicer v drugi polovici septembra, pred proračunskim odločanjem vlade. »Za prihodnje leto pa vse mednarodne institucije pričakujejo ponovno nekoliko višjo gospodarsko rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah in to bomo upoštevali v jesenski napovedi,« je sporočila direktorica Umarja Maja Bednaš.

Sicer pa tudi v Umarju ugotavljajo, da je k rasti v drugem četrtletju ključno prispevala domača potrošnja, največ potrošnja gospodinjstev, ki se krepi, ter gradbene investicije. Rast zasebne potrošnje se krepi ob še vedno naraščajoči zaposlenosti ter višji rasti plač in socialnih transferjev. Ob visokih gradbenih investicijah se je nadaljevala tudi razmeroma visoka rast investicij v osnovna sredstva. Ob postopnem umirjanju rasti tujega povpraševanja pa se že od druge polovice lanskega leta umirjajo tudi izvozna naročila. Rast skupnega izvoza se je sicer ob občutni podpori pospešene rasti izvoza farmacevtskih in medicinskih proizvodov še nekoliko povečala.


Banka Slovenije opozarja na inflacijo


V Banki Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, so podatke Sursa pospremili tudi ugotovitvijo, da je v Sloveniji medletna inflacija avgusta s porastom na 2,4 odstotka »precej presegla pričakovanja.« K zvišanju je pri nas prispevala predvsem visoka rast cen obleke in obutve, ki je avgusta medletno dosegla že pet odstotkov. Inflacija v evrskem območju se medtem ohranja na samo enem odstotku. Nadpovprečno visoko slovensko inflacijo vzdržuje predvsem visoka rast cen storitev. Podobno kot v Sloveniji se gospodarske razmere poslabšujejo tudi v evrskem območju. Medletna rast BDP je bila v letošnjem drugem četrtletju le še 1,1-odstotna, k čemur so največ prispevale vse slabše razmere v nemškem gospodarstvu.


Reforme: Vlada je zamudila prvo leto


Gospodarska rast pri nas bi bila zdaj zagotovo višja, če bi ta in prejšnje vlade že pristopile k strukturnim reformam za povečanje produktivnosti gospodarstva, s tem bi se zvišala tudi dodana vrednost, ki pomembno vpliva na višji BDP. Rast dodane vrednosti pri nas sicer zadnje leto stagnira, v drugem četrtletju letos je bila le 2,7-odstotna.

Glede reform zamujamo in tudi vlada je zamudila to prvo leto, ki je v političnem smislu najbolj ugodno, da zastavi reforme, ob tem pripominja Kračun. Tudi pri pokojninski reformi, o kateri je trenutno govora, sprememba pokojninskega zakona ne prinaša zagotovil za dolgoročno vzdržnost sistema in bi v tej obliki prinesla še dodatne probleme. Je pa v politiki tako, da je včasih v ugodnejših časih teže izpeljati reforme kot pa tedaj, ko se pogoji zaostrujejo in je lažje najti politični konsenz, dodaja sogovornik.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine