Slovenija letos brez recesije, inflacija pa bo še visoka

Visoka stopnja inflacije naj bi se pod mejo petih odstotkov spustila šele poleti, rast BDP pa naj bi bila med višjimi v regiji.
Fotografija: Analitiki pričakujejo, da se bo gospodarska aktivnost znatno umirila zaradi poslabšane likvidnosti doma in na tujem in precej zvišanih stroškov financiranja. Foto Jure Eržen
Odpri galerijo
Analitiki pričakujejo, da se bo gospodarska aktivnost znatno umirila zaradi poslabšane likvidnosti doma in na tujem in precej zvišanih stroškov financiranja. Foto Jure Eržen

Slovenija naj bi se letos verjetno izognila recesiji in dosegla zelo šibko 1,3-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi se ta zvišala na 2,4 odstotka. Po drugi strani pa naj bi inflacijski pritiski izzveneli le postopoma, medletna rast cen življenjskih potrebščin naj bi se na znosnejšo raven, pod štiri odstotke, znižala šele čez dobro leto, marca 2024, kažejo zadnje napovedi skupine Consensus, ki združuje več kot 200 ekonomskih inštitutov in finančnih ustanov, večinoma iz srednje in vzhodne Evrope.

V Consensusu ocenjujejo, da se bo pri nas umirjanje gospodarske dinamike, ki se je začelo v drugi polovici lanskega leta, nadaljevalo tudi letos, predvsem zaradi stroškovnih pritiskov in zmanjšanja realnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Visoka stopnja inflacije, ki medletno presega deset odstotkov, pa naj bi se pod mejo petih odstotkov spustila šele čez pol leta, torej julija, nato pa naj bi se do začetka prihodnje pomladi gibala na ravni dobrih štirih odstotkov.

InflacijaSlo
InflacijaSlo

 

Nekatere države verjetno v recesiji

Med 25 državami iz regije, kamor uvrščajo tudi Slovenijo, so sicer precejšnje razlike, veliko pa bo odvisno od tega, kako hitro se bodo prilagodile upočasnitvi svetovnega gospodarstva in posledicam ruske vojne v Ukrajini. Analitiki pričakujejo, da se bo gospodarska aktivnost znatno umirila zaradi poslabšane likvidnosti doma in na tujem in precej zvišanih stroškov financiranja. Dodatna negotovost, zlasti pri investicijah, je morebitna nova energetska kriza prihodnjo zimo. Ob tem pa bo po oceni Consensusa potrebne precej previdnosti tudi pri javnofinančni porabi, saj bo letošnja znižana gospodarska rast povzročila tudi manjše davčne prilive.

Med višegrajskimi državami, po razvitosti najbolj primerljivimi s Slovenijo, naj bi se tako po napovedih Consensusa BDP letos skrčil na Madžarskem, Češka se bo z napovedano ničelno gospodarsko rastjo prav tako gibala v območju recesije, gospodarska rast na Poljskem in Slovaškem pa naj bi bila z 0,8 oziroma 0,7 odstotka nekoliko nižja kot pri nas. Vse omenjene države imajo tudi višje stopnje inflacije kot Slovenija, neslavna rekorderka, tudi v celotni EU, pa je zdaj Madžarska s skoraj 25-odstotno medletno rastjo cen.      

Ukrajina je lani zaradi ruske agresije utrpela velike človeške žrtve in hkrati tudi znatno gospodarsko škodo z več kot 34-odstotnim upadom BDP, letos pa naj bi sicer po napovedih Consensusa dosegla 2,8- in prihodnje leto nekaj več kot devetodstotno gospodarsko rast. Rusija bo po triodstotnem gospodarskem padcu v letu 2022 tudi letos doživela recesijo in podobno skrčenje BDP kot lani.

Kmalu tudi nove napovedi IMF

Zadnje leto se gospodarske razmere in napovedi zelo hitro spreminjajo, spremljajo pa jih velike negotovosti. Že čez nekaj dni, prihodnji torek, bo svoje dopolnjene svetovne gospodarske napovedi (World Economic Outlook) predstavil tudi Mednarodni denarni sklad, ki je prav tako vključen v skupno napoved Consensusa. IMF nam je nazadnje, oktobra lani, za letos napovedal 1,7-odstotno gospodarsko rast, najnižjo, le 0,5-odstotno, pa je za nas novembra predvidela OECD.

Preberite še:

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...