Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

IMF Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 1,7-odstotno rast

IMF je za svetovno gospodarstvo sicer ohranil 3,2-odstotno napoved rasti za letos, za 2023 pa jo je znižal na 2,7 odstotka in marsikje napovedal recesijo.
V IMF ob napovedih višje inflacije in nižje rasti svarijo pred globalno recesijo. FOTO: Jure Eržen/Delo
V IMF ob napovedih višje inflacije in nižje rasti svarijo pred globalno recesijo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Miha Jenko, Pi. K.
11. 10. 2022 | 15:00
11. 10. 2022 | 15:07
6:06

Svetovno gospodarstvo se še naprej sooča z velikimi izzivi in negotovostmi, ki so posledica ruske invazije v Ukrajini, višanja življenjskih stroškov in naraščanja inflacijskih pritiskov, ki so se bolj široko osnovani. Zastoj bodo občutila vsa tri največja svetovna gospodarstva, ZDA, evrsko območje in Kitajska. Tretjina svetovne ekonomije se bo letos ali prihodnje leto skrčila, ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF) v svojih najnovejših gospodarskih napovedih, z naslovom Nasprotovanje krizi življenjskih stroškov.  

»Na splošno bodo šoki tega leta odprli ekonomske rane, ki so bile le delno zaceljene v postpandemičnem obdobju. Na kratko, najslabše še pride, in mnogi bodo to v 2023 občutili kot recesijo,« izpostavlja glavni ekonomist IMF Pierre-Oliver Gourinchas.

Zlasti inflacija, ki je dosegla najvišje ravni v zadnjih več desetletjih, ostaja kljub gospodarski upočasnitvi bolj široko osnovana in ukoreninjena od prejšnjih napovedi. Na svetovni ravni naj bi se tako letos cene v povprečju zvišale za 9,5 odstotka, prihodnje leto naj bi njihova rast ostala nad dolgoletnimi povprečji in se do leta 2024 znižala na še vedno visokih 4,1 odstotka. Energetska kriza, zlasti v Evropi, ni le prehoden šok, kot se je zdelo še v začetku letošnjega leta, opozarjajo v IMF. 

Države morajo biti pazljive pri fiskalni politiki, da ne prispevajo dodatno k inflacijskim pritiskom, ki jih sicer poskušajo umiriti centralne banke z dvigi obrestnih mer. Cenovne kapice in široke subvencije le redko delujejo, vlade naj se raje usmerijo v zaščito najbolj ranljivih skupin in financirajo le začasne transferje, pri naslavljanju visoke inflacije priporočajo v skladu. 

image_alt
Banka Slovenije: Tveganja za finančno stabilnost se večajo

IMF je sicer za celotno svetovno gospodarstvo ohranil 3,2-odstotno napoved rasti za letošnje leto, za 2023 pa jo je znižal na 2,7 odstotka, pri tem pa opozoril na velika tveganja in negotovosti. Gospodarstvo v evrskem območju naj bi prihodnje leto po osrednjem scenariju zraslo za simboličnih za 0,5 odstotka, pri čemer pa naj bi se obseg nemškega in italijanskega gospodarstva prihodnje leto skrčil za 0,3 oziroma 0,2 odstotka. Vse napovedi so sicer povezane z velikimi tveganji, predvsem v smeri, da bo gospodarska dinamika nižja, rast cen pa višja. 

Napoved za Slovenijo letos višja, prihodnje leto precej nižja

Analitiki IMF Sloveniji za letos napovedujejo še razmeroma visoko, 5,7-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa predvidevajo, da se bo gospodarska dinamika upočasnila, rast BDP naj bi znašala 1,7 odstotka. Za primerjavo: Sloveniji je IMF spomladi napovedal 3,7- oziroma triodstotno gospodarsko rast v letošnjem in prihodnjem letu.

Kar zadeva inflacijo, so projekcije v primerjavi z aprilom precej zvišali: tako naj bi letos znašala povprečno 8,9, prihodnje leto pa naj bi se postopno znižala na 5,1 odstotka. Konec 2023 naj bi se sicer cene pri nas medletno zvišale za tri odstotke.

Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je pred začetkom rednega letnega zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke pozvala k usklajenemu delovanju pri stabilizaciji svetovnega gospodarstva z odgovorom na najbolj pereče izzive, vključno z inflacijo, ki povečujejo grožnjo svetovne recesije. Napovedala je, da bo sklad v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih spet znižal napoved svetovne gospodarske rasti.

Ob poslabšanih globalnih obetih »se povečuje tveganje za recesijo«, je ocenila Georgieva. »Tudi če bo rast pozitivna, se bo zaradi rasti cen, ki je hitrejša od rasti dohodkov, občutila kot recesija,« je pojasnila in spomnila, da je svet v zadnjih manj kot treh letih doživljal šok za šokom. »Inflacija je dolgotrajna, zato je ukrepanje, preden se visoke cene utrdijo, ključen izziv za oblikovalce politik,« je še dejala.

Predsednik Svetovne banke David Malpass je izpostavil zadnjo rast vrednosti dolarja in dejal, da to povzroča težave državam v razvoju, kjer narašča breme dolgov. Rast pa se upočasnjuje tudi v razvitih državah Evrope. Naraščanje obrestnih mer po njegovih besedah povzroča dodatno breme državam v razvoju, inflacija pa ostaja problem za vse, tako za razvite kot tudi za nerazvite.

Georgieva je kot poseben problem za države v območju z evrom izpostavila naraščanje cen energije, ukrepi Kitajske proti pandemiji covida-19 pa predstavljajo problem za globalne oskrbovalne verige. ZDA se medtem spopadajo z upočasnjevanjem gospodarske rasti tudi zaradi višanja obrestnih mer v boju proti inflaciji, trg delovne sile pa ostaja trden, je dejala.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine