Slovenija za delavci pogleduje v Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo
Ministrstvo za delo pripravlja novo strategijo ekonomskih migracij za naslednjo desetletno obdobje.
Odpri galerijo
Ministrstvo je kot možni vir za pridobivanje ustreznega kadra za slovenski trg dela v razpravi s socialnimi partnerji zaenkrat identificiralo Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo. FOTO: Reuters
Ljubljana – S sprostitvijo trga dela za hrvaške delavce ne bomo rešili kadrovske krize v slovenskem gospodarstvu, je pa kamenček v mozaiku, je dejal Igor Knez z GZS. Ker se kadrovski bazen na Balkanu prazni Slovenija za novimi delavci pogleduje proti Ukrajini, Moldaviji in Gruziji.
Ministrstvo za delo pripravlja novo strategijo ekonomskih migracij za naslednjo desetletno obdobje 2020-2030. Kot možni vir za pridobivanje ustreznega kadra za slovenski trg dela so v razpravi s socialnimi partnerji zaenkrat identificirali Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo. Gre za kulturno in geografsko bistveno bolj oddaljene države od republik nekdanje Jugoslavije, iz kjer je Slovenija dobila velik del delovne sile. Glavno mesto Gruzije Tbilisi je, denimo, oddaljeno več kot 3000 kilometrov po cesti oziroma skoraj 2500 kilometrov po zraku. Vsekakor pa seznam teh držav ni dokončen, saj bo usmeritev države odvisna predvsem od zahtev in potreb slovenskega gospodarstva, so pojasnili na ministrstvu za delo.
Slovenija bi lahko za privabljanje kadra iz teh držav, če bo dosežen dogovor s socialnimi partnerji, tem državam ponudila sklenitev bilateralnega sporazuma o zaposlovanju njihovih državljanov v Sloveniji. »Ocenjujemo, da je sklepanje tovrstnih sporazumov edini garant za učinkovito sodelovanje pristojnih organov držav podpisnic sporazuma pri zagotavljanju zadostnega števila ustreznih kadrov. Le na takšen način, na podlagi regulacije migracijskega toka delovnih migrantov, pa lahko država na drugi strani tudi zagotavlja spoštovanje delovnopravnih pravic delavcev migrantov,« so dejali na ministrstvu.
Slovenija za kadri pogleduje proti nekdanjim državam Sovjetske zveze, ker se kadrovski bazen na področju Zahodnega Balkana pospešeno prazni. Nemčija in Avstrija na tem področju namreč iščejo in zaposlujejo delovno silo, poleg tega pa je denimo iz Bosne in Hercegovine kar 70.000 delavcev odšlo v Katar, kjer se pripravljajo na naslednje svetovno nogometno prvenstvo in potrebujejo delovno silo. »V Nemčiji že dela 300.000 delavcev iz BiH. Tekmujemo z ostalimi državami, ki črpamo iste bazene. Zato moramo biti od njih bolj aktivni in boljši. Brez tega bodo slovenska podjetja izgubila,« je dejal Igor Knez.
Glede lažjega zaposlovanja tujcev so bili nekateri pozitivni ukrepi sprejeti, denimo vzpostavitev prednostne obravnave zaposlovanja tujcev v podjetjih z visoko dodano vrednostjo in odprava administrativnih ovir z digitalizacijo postopkov oddaje vloge. Na GZS pričakujejo še znižanje davčne obremenitve dela, kadrovsko okrepitev zavoda za zaposlovanje, spodbude države za pospešeno učenje slovenskega jezika na delovnem mestu.
Po Knezovih besedah je privabljanje tujcev eden od ukrepov za zapolnitev kadrovskega manjka. Na trg dela namreč letno prihajajo generacije 20.000 mladih, s trga pa jih odide okoli 30.000. Po njegovem je treba z aktivno politiko zaposlovanja na trg dela poslati del od 80.000 brezposelnih. Med temi je sicer pogojno zaposljivih okoli 10.000 ali 15.000 ljudi. »Delodajalci so pripravljeni plačati tudi izobraževanje brezposelnih, da se prekvalificirajo,« je dejal Knez. Ta omenja tudi zagotovitev ustreznih delovnih pogojev, da na trgu dela dlje ostanejo starejši delavci in izobraževalni sistem, saj obstaja velik manjko za tehnične poklice.
Ministrstvo za delo pripravlja novo strategijo ekonomskih migracij za naslednjo desetletno obdobje 2020-2030. Kot možni vir za pridobivanje ustreznega kadra za slovenski trg dela so v razpravi s socialnimi partnerji zaenkrat identificirali Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo. Gre za kulturno in geografsko bistveno bolj oddaljene države od republik nekdanje Jugoslavije, iz kjer je Slovenija dobila velik del delovne sile. Glavno mesto Gruzije Tbilisi je, denimo, oddaljeno več kot 3000 kilometrov po cesti oziroma skoraj 2500 kilometrov po zraku. Vsekakor pa seznam teh držav ni dokončen, saj bo usmeritev države odvisna predvsem od zahtev in potreb slovenskega gospodarstva, so pojasnili na ministrstvu za delo.
Kadrovski bazen.
Slovenija bi lahko za privabljanje kadra iz teh držav, če bo dosežen dogovor s socialnimi partnerji, tem državam ponudila sklenitev bilateralnega sporazuma o zaposlovanju njihovih državljanov v Sloveniji. »Ocenjujemo, da je sklepanje tovrstnih sporazumov edini garant za učinkovito sodelovanje pristojnih organov držav podpisnic sporazuma pri zagotavljanju zadostnega števila ustreznih kadrov. Le na takšen način, na podlagi regulacije migracijskega toka delovnih migrantov, pa lahko država na drugi strani tudi zagotavlja spoštovanje delovnopravnih pravic delavcev migrantov,« so dejali na ministrstvu.
Slovenija za kadri pogleduje proti nekdanjim državam Sovjetske zveze, ker se kadrovski bazen na področju Zahodnega Balkana pospešeno prazni. Nemčija in Avstrija na tem področju namreč iščejo in zaposlujejo delovno silo, poleg tega pa je denimo iz Bosne in Hercegovine kar 70.000 delavcev odšlo v Katar, kjer se pripravljajo na naslednje svetovno nogometno prvenstvo in potrebujejo delovno silo. »V Nemčiji že dela 300.000 delavcev iz BiH. Tekmujemo z ostalimi državami, ki črpamo iste bazene. Zato moramo biti od njih bolj aktivni in boljši. Brez tega bodo slovenska podjetja izgubila,« je dejal Igor Knez.
Zanimanje za delo v tujini se zmanjšujeZanimanje za delo je veliko, a se med mladimi izobraženimi ljudmi zmanjšuje. Svojo državo je pripravljeno zapustiti 57 odstotkov zaposlenih in pripravnikov, kar je za sedem odstotnih točk manj kot leta 2014, kaže mednarodna raziskava.
Nižji trend mobilnosti so raziskovalci družbe Boston Consulting Group in spletnega zaposlovalca The Network ugotovili tako v Sloveniji kot v drugih državah srednje in vzhodne Evrope, kot so Poljska, Hrvaška in Romunija. Vzroki za manjše zanimanje za delo v tujini v teh državah so predvsem gospodarska rast in več možnosti za zaposlitev v domovini ter tudi zaostreni pogoji za priseljevanje v večini najrazvitejših držav zaradi migrantov, so sporočili raziskovalci.
Želja po odhodu na delo v tujino je najmanjša med Kitajci, saj jih je svojo državo pripravljeno zapustiti le tretjina, medtem ko je bilo takšnih pred štirimi leti skoraj dve tretjini. S tem se Kitajska uvršča na dno lestvice mobilnosti med 197 državami. V skupini držav, kjer je manj kot polovica prebivalcev pripravljena oditi v tujino ali že dela v tujini, so tudi Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Grčija, Poljska, Rusija … Po drugi strani kar 90 odstotkov Indijcev želi delati v tujini.
ZDA ostajajo najbolj priljubljena država za delo, vendar je zanimanje manjše kot leta 2014. Po drugi strani se je povečalo zanimanje za delo v Nemčiji, in sicer zaradi izstopa Velike Britanije iz EU in bolj zaostrene politike kvot priseljencev v Švici, pravijo raziskovalci. Tri najbolj priljubljena mesta za delo so London, New York in Berlin. »Zanimivo je, da imajo mesta lahko blagovne znamke, ki se razlikujejo od blagovne znamke države. To smo, na primer, opazili pri Veliki Britaniji, ki se na mednarodni lestvici uvršča nižje kot prej, mogoče je vzrok za to negotovost zaradi brexita, medtem ko je London kot mesto talentov še naprej prvo na svetu,« pravi izvršni direktor The Network Mike Booker.
Nižji trend mobilnosti so raziskovalci družbe Boston Consulting Group in spletnega zaposlovalca The Network ugotovili tako v Sloveniji kot v drugih državah srednje in vzhodne Evrope, kot so Poljska, Hrvaška in Romunija. Vzroki za manjše zanimanje za delo v tujini v teh državah so predvsem gospodarska rast in več možnosti za zaposlitev v domovini ter tudi zaostreni pogoji za priseljevanje v večini najrazvitejših držav zaradi migrantov, so sporočili raziskovalci.
Želja po odhodu na delo v tujino je najmanjša med Kitajci, saj jih je svojo državo pripravljeno zapustiti le tretjina, medtem ko je bilo takšnih pred štirimi leti skoraj dve tretjini. S tem se Kitajska uvršča na dno lestvice mobilnosti med 197 državami. V skupini držav, kjer je manj kot polovica prebivalcev pripravljena oditi v tujino ali že dela v tujini, so tudi Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Grčija, Poljska, Rusija … Po drugi strani kar 90 odstotkov Indijcev želi delati v tujini.
ZDA ostajajo najbolj priljubljena država za delo, vendar je zanimanje manjše kot leta 2014. Po drugi strani se je povečalo zanimanje za delo v Nemčiji, in sicer zaradi izstopa Velike Britanije iz EU in bolj zaostrene politike kvot priseljencev v Švici, pravijo raziskovalci. Tri najbolj priljubljena mesta za delo so London, New York in Berlin. »Zanimivo je, da imajo mesta lahko blagovne znamke, ki se razlikujejo od blagovne znamke države. To smo, na primer, opazili pri Veliki Britaniji, ki se na mednarodni lestvici uvršča nižje kot prej, mogoče je vzrok za to negotovost zaradi brexita, medtem ko je London kot mesto talentov še naprej prvo na svetu,« pravi izvršni direktor The Network Mike Booker.
Privabljanje tujcev en od potrebnih ukrepov
Glede lažjega zaposlovanja tujcev so bili nekateri pozitivni ukrepi sprejeti, denimo vzpostavitev prednostne obravnave zaposlovanja tujcev v podjetjih z visoko dodano vrednostjo in odprava administrativnih ovir z digitalizacijo postopkov oddaje vloge. Na GZS pričakujejo še znižanje davčne obremenitve dela, kadrovsko okrepitev zavoda za zaposlovanje, spodbude države za pospešeno učenje slovenskega jezika na delovnem mestu.
Po Knezovih besedah je privabljanje tujcev eden od ukrepov za zapolnitev kadrovskega manjka. Na trg dela namreč letno prihajajo generacije 20.000 mladih, s trga pa jih odide okoli 30.000. Po njegovem je treba z aktivno politiko zaposlovanja na trg dela poslati del od 80.000 brezposelnih. Med temi je sicer pogojno zaposljivih okoli 10.000 ali 15.000 ljudi. »Delodajalci so pripravljeni plačati tudi izobraževanje brezposelnih, da se prekvalificirajo,« je dejal Knez. Ta omenja tudi zagotovitev ustreznih delovnih pogojev, da na trgu dela dlje ostanejo starejši delavci in izobraževalni sistem, saj obstaja velik manjko za tehnične poklice.
