Sodišče EU Sloveniji naložilo kazen 750.000 evrov

Kazen, ker naša država v pravni red ni pravočasno prenesla sprememb evropske direktive o trgu finančnih instrumentov in o tem ni obvestila evropske komisije.
Fotografija: Sodišče EU je kaznovalo slovensko zamudo pri prenosu evropske direktive v naš pravni red. FOTO: François Lenoir/Reuters
Odpri galerijo
Sodišče EU je kaznovalo slovensko zamudo pri prenosu evropske direktive v naš pravni red. FOTO: François Lenoir/Reuters

Sodišče EU v Luksemburgu je na predlog evropske komisije Sloveniji naložilo plačilo 750.000 evrov kazni, ker v svoj pravni red ni pravočasno vnesla direktive EU o trgih finančnih inštrumentov (Mifid 2) iz leta 2016 in o tem ni obvestila evropske komisije. Poleg tega mora naša država plačati tudi svoje sodne stroške in stroške evropske komisije, izhaja iz sodbe sodišča. Komisija je tožbo proti naši državi vložila leta 2018.

Sodišče je ugotovilo, da Slovenija do izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju, torej do 3. julija 2017, komisije ni obvestila o nobenem ukrepu za prenos direktive Mifid 2 v slovenski pravni red. Omenjena direktiva naj bi bila po mnenju komisije pomembna za vzpostavitev varnejšega, trdnejšega, preglednejšega in odgovornejšega finančnega sistema, ki deluje v dobro gospodarstva in družbe. Uvedla naj bi okvir za finančni trg, s katerim se odpravljajo vrzeli, trgovanje pa poteka na reguliranih platformah. Direktiva tudi krepi zaščito vlagateljev in krepi pooblastila finančnih nadzornikov.
 
Evropska komisija je Sloveniji – ker do 3. julija 2017 ni prejela nobenih informacij o sprejetju in objavi zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z navedeno direktivo – 26. septembra 2017 poslala uradni opomin. Iz odgovora Slovenije z dne 23. novembra 2017 je bilo razvidno, da so bili na ta dan ukrepi za prenos v pripravi in da bi morali biti sprejeti aprila 2018.

Komisija je zato 26. januarja 2018 naši državi poslala obrazloženo mnenje, v katerem jo je pozvala, naj sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev z zahtevami direktive Mifid 2, in sicer v dveh mesecih od prejema tega mnenja. Ker je komisija prošnjo za podaljšanje roka za odgovor na to obrazloženo mnenje zavrnila, je Slovenija z dopisom z dne 21. marca 2018 odgovorila, da je sprejemanje predlogov zakonov, ki vsebujejo ukrepe za prenos direktive Mifid 2, v teku in da bi moralo biti končano aprila 2018.
 
Slovenska stran, ki ne izpodbija, da evropske komisije ni pravočasno obvestila o delnem prenosu direktive, trdi, da je bila ob izteku roka, določenega za uskladitev z obrazloženim mnenjem, večina določb te direktive prenesena v slovenski pravni red z nacionalnimi ukrepi, ki so bili sporočeni 3. decembra 2018. Kot izhaja iz sodbe, je Slovenija navedla, da komisiji aktov, ki zagotavljajo prenos direktive Mifid 2, ni sporočila pred omenjenim datumom, ker bi moral državni zbor predloge zakona, ki na novo ureja pravni okvir trga finančnih instrumentov, sprejeti najpozneje aprila 2018. Zaradi menjave vlade in predčasnih volitev pa naj bi bil predlagani zakon sprejet šele več kot osem mesecev po vložitvi februarja in marca 2018.

Slovenija sicer še meni, da predlagani pavšalni znesek – ob upoštevanju delnega prenosa direktive Mifid 2, minimalnih učinkov neprenosa na slovenski finančni trg in trg Unije ter neobstoja predhodne sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti – ni utemeljen in je previsok.


MF: Zaradi nepravočasnega prenosa le majhne posledice za trg


Na ministrstvu za finance (MF) so nam povedali, da so evropsko komisijo obveščali glede prenosa te direktive v slovenski pravni red. »V sodnem postopku si je Slovenija prizadevala argumentirati, da zaradi nepravočasnega prenosa direktive Mifid 2 niso nastale posledice na zasebne in javne interese niti v Sloveniji niti v Evropski uniji, saj je bil ves čas v veljavi zakon, ki je prenesel direktivo Mifid 1, ji jo je nato direktiva Mifid 2 nadgradila, in zaradi tega ni bilo mogoče govoriti o popolni odsotnosti ureditve delovanja in nadzora kapitalskih trgov. Prav tako glede na strukturo, nekompleksnost in majhnost slovenskega kapitalskega trga, dopolnitve, ki so bile vpeljane z direktivo Mifid 2, niso imele pomembnejšega vpliva na delovanje slovenskega kapitalskega trga,« med drugim pojasnjujejo na MF. 
 
Evropska komisija je v tožbi predlagala tudi plačilo visokega pavšalnega zneska, čemur je Slovenija na podlagi navedenih argumentov nasprotovala, zlasti upoštevaje vidik nastanka posledic na javne in zasebne interese ter obdobje trajanja kršitve, zaradi česar je Slovenija sodišču predlagala, da se predloga evropske komisije glede višine pavšalnega zneska ne upošteva. Sodišče EU je slovenske argumente delno upoštevalo in predlagano višino pavšalnega zneska znižalo (z dobrega milijona evrov, op. p.) in jo določilo v višini 750.000 evrov.
 
Sodišče je pri presoji teže kršitve upoštevalo dejstvo, da so – kot je navedla Republika Slovenija, ne da bi ji komisija nasprotovala – praktične posledice prepoznega prenosa direktive v slovensko pravo za slovenski finančni trg in za druge finančne trge Unije ter za zaščito vlagateljev ob upoštevanju obsega slovenskega finančnega trga relativno majhne. Sodišče je svojo odločitev argumentiralo predvsem z vidika učinkovitega preprečevanja morebitnih ponovitev kršitev.
 
Na sodbo sodišča EU v tej zadevi sicer pritožba ni mogoča, še pojasnjujejo na MF.
 

Komentarji: