Standardizacija lahko prispeva tudi k varnosti na delovnih mestih

Mnogi ukrepi in postopki glede varnost pri delu so predpisani, sistematično obvladovanje področja pa zmanjša tveganja
Fotografija: Za uspešen sistem vodenja varnosti in zdravja je nujno vodenje z zgledom in sodelovanje z delavci. FOTO: SIQ
Odpri galerijo
Za uspešen sistem vodenja varnosti in zdravja je nujno vodenje z zgledom in sodelovanje z delavci. FOTO: SIQ

V letu 2017 se je v Sloveniji pripetilo skoraj deset tisoč nezgod na delovnem mestu. Velika večina je bila lažjih, vendar pa se jih je kljub vsemu 17 končalo s smrtjo delavca. Upravljanje nevarnostih ter z njimi povezanih tveganj na delovnem mestu je v veliki meri odgovornost delodajalcev.

Področje varnosti in zdravja pri delu urejajo predpisi. Delodajalec je dolžan zagotoviti varno in zdravo delovno okolje, poskrbeti, da zaposleni pri tem niso izpostavljeni škodljivim dejavnikom in da njihovo zdravje ostaja trdno. Toda na delovnih mestih ni pomembna samo varnost pred naključnimi poškodbami, temveč tudi varno delovno okolje, ki ne prinaša dolgoročnih slabih posledic za zdravje zaposlenih.

Uspešnejše organizacije ugotavljajo, da lahko s sistematičnim vodenjem varnosti in zdravja pri delu še dodatno pripomorejo k uresničevanju ciljev zdravja zaposlenih in hkrati k uspešnejšemu poslovanju organizacije. Študije primerov kažejo, da je dobro vodenje varnosti in zdravja pri delu povezano z izboljšano uspešnostjo in boljšim finančnim poslovanjem. O tem smo se pogovarjali z Milošem Seražinom, direktorjem področja ocenjevanja sistemov vodenja pri SIQ Ljubljana.
 

Katere so glavne prednosti za organizacije, če področje varnosti in zdravja pri delu uredijo z uporabo standarda?


Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu nudi organizaciji okvir za obvladovanje tveganj varnosti in zdravja pri delu. Želeni izhodi sistema so varna in zdrava delovna mesta in s tem preprečene poškodbe pri delu in bolezni v zvezi z delom. Z delovanjem skladno z zahtevami standarda ISO 45001:2018 organizacija želene cilje doseže z optimalno uporabo virov.

Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu v organizacijah je lahko uspešen, kadar se zaradi razmišljanja na osnovi tveganj ter vodenja z zgledom in ob sodelovanju zaposlenih pozitivno spreminja kultura organizacije. Naslednji pomembni elementi so voditeljstvo, ukrepanje in izboljševanje kot osnova sistemskemu pristopu, ki znižujejo tveganja s preskokom z običajno kurativnega in formalnega pristopa na proaktiven pristop k upravljanju tveganj. Lahko bi dejali tudi, da organizacija tveganja upravlja in se ne ukvarja z njihovimi posledicami. Vedno je na mestu dilema, zakaj sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, če je področje izjemno zakonsko regulirano. Razlog so preskušeni sistemski »pristopi«: ukrepanje na osnovi dejstev, kar pri klasičnem pristopu k varnosti in zdravju pri delu pogosto ni uresničeno; notranje presoje, kot močno orodje prenosa dobrih praks in učenja ter vodstveni pregled, kjer se določajo usmeritve za prihodnost.
 

Kakšen del podjetij in organizacij pri nas to področje sploh standardizira?


V Sloveniji ima certificiran sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu sorazmerno majhen del organizacij, vendar so med njimi skoraj vse večje organizacije, ki se ukvarjajo z bolj tvegano dejavnostjo. Verjetno jih je še nekaj, ki še niso certificirale sistema vodenja, vendar s pridom uporabljajo zahteve standardov pri vsakdanjem delu.
 

Kaj vse mora podjetje, ki recimo takega standarda sploh nima, narediti ali spremeniti, da standardizacijo uvede?


Varnost in zdravje pri delu je sestavni del vsakega procesa in navsezadnje zakonsko regulirano področje, zato ima vsaka organizacija vsaj del zahtev za sistem vodenja v praksi vzpostavljen in jih izvaja. Kolikšen je ta del, pa je drugo vprašanje. Verjetno so zelo redke organizacije, ki nimajo sprejete Izjave o varnosti z oceno tveganja, drugo vprašanje pa je, ali se določila v praksi tudi izvajajo. Zato organizacije pred vpeljavo sistema vodenja pregledajo, kako delujejo in to primerjajo z v standardu postavljenimi zahtevami. Na tej osnovi potem pripravijo načrt aktivnosti in določijo tudi potrebne spremembe.
 

Kako dolgo tak proces/postopek traja, koliko stane?


Proces uvajanja sistema vodenja je različen od organizacije do organizacije. Pri najbolje pripravljenih lahko traja uvajanje manj kot tri mesece, pri slabše pripravljenih pa lahko tudi eno leto. Ko je organizacija pripravljena na certificiranje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, jo izvede v dveh korakih. Na prvem delu certifikacijske presoje se preveri, ali je sistem vodenja vzpostavljen, na drugem pa, kako se določila izpolnjujejo v praksi. Sam postopek certifikacije traja do največ pol leta. Cene certificiranja je odvisna od velikosti organizacije in tveganj povezanih z njeno dejavnostjo.
 

V čem bistvenem je standard 45001-2018 nadgradnja do sedaj najbolj uporabljanega BS OHSAS?


Standard ISO 45001:2018, ki postavlja zahteve za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, je pripravljen na osnovi predpisane strukture za vse standarde za sisteme vodenja, torej je njegova struktura takšna, kot je za ISO 9001:2015 ali ISO 14001:2015 - še več, okoli 30 odstotkov besedila vseh standardov za sisteme vodenja je skupnega. To omogoča uporabnikom lažje razumevanje zahtev za sistem vodenja.

ISO 45001:2018 je prvi mednarodni standard za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, katerega sprejem ni potekal brez težav in so zato zahteve dober kompromis med pogledi različnih deležnikov. Če izpostavimo nekaj bistvenih sprememb, potem je to zagotovo že zahteva, ki se nanaša na okvir organizacije (v standardu ISO 9001:2015 govorimo o kontekstu organizacije). Organizacija mora določiti zunanje in notranje zadeve, ki so zanjo pomembne in vplivajo na njeno sposobnost doseganja predvidenih rezultatov sistema vodenja. Ob tem mora razumeti potrebe in pričakovanja delavcev in drugih deležnikov ter v povezavi s tem v nadaljevanju obravnavati tudi z njimi povezana tveganja in priložnosti, da se zagotovi, da sistem vodenja dosega predvidene rezultate, da se omejijo neželeni učinki in zagotovi izboljševanje.

Sodelovanje in posvetovanje je v standardu ISO 45001:2018 še bistveno bolj izpostavljeno, saj se ga pričakuje pri nizu aktivnost. Od vodstva se tudi pričakuje, da odstranjuje morebitne prepreke za posvetovanje in sodelovanje z delavci. Mogoče je korak nazaj le to, da standard ne postavlja zahteve, da morajo delavci imeti svojega predstavnika za varnost in zdravje pri delu. V času nenehnih sprememb je logično, da so v standardu zelo jasno zapisne zahteve za obvladovanje sprememb in nenazadnje na osnovi izkušenj tudi obvladovanje funkcij in procesov, ki so posredovani v izvajanje zunanjim izvajalcem. Organizacija sama mora zagotoviti, da so dogovori o zunanjem izvajanju skladni z zakonskimi zahtevami ter da dosegajo predvidene rezultate sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.

Komentarji: