Sveženj evropske pomoči bi morali potrditi še pred počitnicami

Evropa potrebuje pomoč za okrevanje takoj, gre za delovna mesta, so se strinjali udeleženci spletnega pogovora Evropski proračun: novo poglavje za EU? v organizaciji evropske komisije in STA.
Fotografija: Predlog za sklad za okrevanje, ki ga je včeraj predstavila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, je korak v pravo smer in bi moral čim prej zaživeti v praksi. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Predlog za sklad za okrevanje, ki ga je včeraj predstavila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, je korak v pravo smer in bi moral čim prej zaživeti v praksi. FOTO: Reuters

Ljubljana – Predlog evropske komisije za sveženj za okrevanje v višini 750 milijard evrov je korak v pravo smer, dokončen dogovor na ravni držav članic pa bi morali sprejeti še pred poletnimi počitnicami, tako da bi pomoč postala operativna čim prej, so se strinjali udeleženci spletnega pogovora Evropski proračun: novo poglavje za EU? v organizaciji predstavništva evropske komisije in STA.

Pomembno se je zavedati, da se mudi, gre za pomoč državam, ki je potrebna takoj zdaj, je izpostavil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Komisija po njegovih besedah tudi razmišlja, da bi bila državam sredstva, ki so predvidena za prihodnja leta, na voljo že zdaj. »Delovna mesta so odvisna od ukrepanja komisije. Zato bi ta sveženj, največji v zgodovini Unije, morali sprejeti pred avgustom, zanj je potrebno soglasje vseh držav članic in ratifikacija v vseh parlamentih. Sem pa optimist, ker se vsi zavedajo, kako nujno in učinkovito mora biti ukrepanje ob krizi, ki je najhujša od velike gospodarske krize v 20. letih prejšnjega stoletja.«

Tudi po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka bi moral biti paket ukrepov sprejet do poletja, sicer bodo njegovi učinki bistveno manjši. Gre za finančni predlog, ki ustreza razsežnosti krize, ima element solidarnosti, brez njegove uresničitve je v negotovosti obstoj skupnega evropskega trga in Unije.

Samo hitra pomoč je učinkovita in upam, da se voditelji držav in vlad tega zavedajo, ker smo vsi v enaki situaciji, je poudarila tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, ki prav tako upa, da bo do poletja sprejet dogovor, tako da bi najkasneje jeseni pomoč že lahko stekla.


Kriza čas za strategijo Slovenije


Kako je lahko s svežnjem zadovoljna Slovenija? Kako lahko Slovenija počrpa teh pet milijard? Lenarčič poudarja, da morajo države članice same vedeti, kaj hočejo in kako se želijo razvijati, Slovenija pa za to potrebuje lastno razvojno strategijo. Za Slovenijo sta sicer zadolževanje in najemanje posojil prek evropske komisije ugodnejša, kot če gre sama na finančni trg, zato je za nas vsako posojilo iz tega svežnja tudi ugodnost.  

 

Mrak je pri tem izrazil bojazen, da bodo inštrumenti postavljeni tako, da bodo imele manjše države večje probleme. »Majhne ekonomije so manj primerne za take velike projekte. Če si majhen v problemih, si sam, če si velik, pa je to problem vseh. Pomembna je priprava projektov doma, še vedno nimamo strategije Slovenije in mogoče je kriza čas, da jo pripravimo. To je velik izziv za to vlado, saj pri prejšnjih ni bilo veliko narejenega,« je poudaril.


Pomoč bo ključna za naš razvoj v prihodnjih osmih letih


Sicer pa bo pomoč iz svežnja, tako Mrak, vsaj  glede na javnofinančno situacijo ključni inštrument razvoja države v prihodnjih sedmih do osmih letih. Ta inštrument nam bo lajšal položaj, res pa Slovenija, ki je pri 90 odstotkih razvitosti Unije, ne more v nedogled računati na kohezijska sredstva. Je pa optimist, da bo sklenjen proračunski dogovor, ki bo pomenil popravke pri kohezijskih sredstvih, kjer je bila Slovenija na februarskem vrhu nezadovoljna.

Lenarčič se je strinjal, da države niso v enaki poziciji, veliko vlogo ima razvitost kapitalskega trga, a so tudi majhne države lahko uspešne, če imajo kvalitetne projekte, kot je, denimo, Estonija, je poudaril komisar in obljubil, da bodo v komisiji pozorni tudi na pomoč manjšim državam.

Po mnenju Novakove bo uspešnost Slovenije odvisna od pripravljenih projektov. Največjo pozornost bi po njenem prepričanju veljalo dati velikim projektom (cestna in železniška infrastruktura) in projektom na področju energetike za uporabo novih virov energije.


Povečanje proračuna za civilno zaščito


Komisar Lenarčič, ki je pristojen za humanitarno pomoč in za civilno zaščito, je še povedal, da bosta obe področji v prihodnje dobili bistveno več sredstev. »Vzeli smo lekcijo iz te krize in predlagamo okrepitev vloge evropske komisije na področju civilne zaščite, da bo lahko samostojno nabavljala in skladiščila medicinsko opremo. To terja dodatna sredstva v višini dveh milijard evrov, s čimer se proračun za civilno zaščito povečuje za skoraj 200 odstotkov.«

Voditelji Unije bodo o svežnju, ki ga je predlagala komisija, prvič odločali na srečanju (morda bo že v živo) 19. junija, omenja pa se še en vrh Unije na to temo v juliju.
 

Komentarji: