Dobavitelji potrebujejo zagotovilo, da bodo prihodnje nabavne odločitve osnovane na njihovem ogljičnem odtisu in njihovih prizadevanjih, da ga zmanjšajo – ne pa na primer na najnižji ceni. To bo prava spodbuda za razogljičenje, ki nam bo omogočila trajnostno prihodnost, meni Matej Kupljenik, vodja področja Digitalne industrije v Siemensu Slovenija.

Okoljevarstveniki in politiki imajo polna usta besede ogljik oziroma razogljičenje. Zakaj je ogljik problematičen in razogljičenje planeta nujno?

Ogljikov dioksid, ki ga proizvede človek s svojimi dejavnostmi, je najpomembnejši povzročitelj segrevanja našega planeta. To bo privedlo do katastrofalnih in morda nepovratnih posledic za naš planet in seveda življenje ljudi na njem. Najnovejše poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov in katerega prvi del je bil predstavljen minulo poletje (drugi del pa žal precej neslišno konec februarja letos), to znanstveno potrjuje in opozarja na pomen odločnega in hitrega ukrepanja. Sodelovati moramo prav vsi!

Kako se razogljičenja loteva korporacija, kakršna je Siemens? Kakšni so vaši cilji in do kdaj jih boste uresničili?

V Siemensu smo se k podnebni nevtralnosti do leta 2030 javno zavezali že leta 2015 in v minulih šestih letih v lastnih proizvodnih obratih izpuste CO₂ zmanjšali že za 54 odstotkov. Najpozneje do takrat bomo tudi v Siemensu Slovenija delali v ogljično nevtralni stavbi in uporabljali le zeleno elektriko, vozili le električne avtomobile … Ampak ker več kot 90 odstotkov izpustov CO₂ ne nastane neposredno v Siemensovih proizvodnih obratih, temveč izvirajo iz naše dobavne verige, ki šteje več kot 65 tisoč dobaviteljev, nagovarjamo tudi ta izziv. Tako smo se zavezali, da bomo do leta 2030 ogljični odtis naših dobaviteljev zmanjšali za petino, do leta 2050 pa bo naša celotna dobavna veriga ogljično nevtralna. V ta namen smo že razvili več uporabnih orodij, ki so oziroma bodo na voljo tudi našim dobaviteljem in kupcem – za določanje in izmenjavo realnih podatkov o ogljičnem odtisu izdelkov.

Mar vaša tehnologija lahko pripomore k razogljičenju?

Siemensova tehnologija bo pri tem imela pomembno vlogo. Skoraj tri četrtine vseh globalnih toplogrednih emisij izhaja iz sektorjev, kjer lahko naša tehnologija pripomore k razogljičenju. Naš položajni regulator za procesno industrijo na primer potrebuje 80 odstotkov manj stisnjenega zraka kot enakovredni konkurenčni izdelki, to pa ima tudi zelo konkretne energetske in ogljične prihranke. V proizvodnih dejavnostih uporaba programskega orodja za nadzor učinkovite uporabe energije SIMATIC Energy Manager strankam pomaga vizualizirati porabo energije, oceniti potencialne prihranke pri energetski učinkovitosti in primerjati ključne kazalnike uspešnosti med proizvodnimi obrati in tovarnami. Posledično se lahko zmanjšajo stroški energije in emisije CO₂.

Omenili ste orodja za dobavitelje, katera so to in ali so na voljo tudi slovenskim podjetjem?

Gre za tridelni pristop, ki zajema tako imenovano oceno ogljičnega odtisa (angl. Carbon Web Assessment (CWA)), zeleni digitalni dvojček ter mrežo Estainium. CWA uporablja tehnologije digitalizacije, s katerimi določi izpuste posameznega dobavitelja in spodbudi načine za njihovo zmanjšanje. Zeleni digitalni dvojček dobavne verige natančno pozna ogljični odtis vsakega posameznega produkta, ki ga proizvedejo dobavitelji – in tako za vsako komponento v naših produktih omogoča informirane odločitve. Estainium pa je prva odprta, medpanožna mreža, ki omogoča varno in zaupno izmenjavo podatkov dejanskih ogljičnih odtisov (namesto industrijskega povprečja) produktov med vsemi partnerji v dobavni verigi. Rezultat naštetega je, da vsi, ki so s produktom povezani, vedo, kateri deli procesov so najbolj ogljično intenzivni. Ta orodja bodo v pomoč ne le nam in našim dobaviteljem, ampak tudi našim kupcem. Estainium in SiGreen, našo rešitev za urejanje podatkov iz mreže Estainium in celovit nadzor nad izpusti na ravni posameznega izdelka, smo predstavili konec minulega leta in sta trenutno še v pilotni fazi pri izbranih kupcih z večjimi bazami dobaviteljev, bosta pa seveda na voljo tudi slovenskim podjetjem.

Med največje onesnaževalce na svetu vsekakor sodi industrija. Kako jo razogljičiti?

Gre vsekakor za enega največjih izzivov današnjega časa. Ustrezno ravnanje na tem področju je ključno, saj industrija porabi tretjino vse električne energije. Enega od pristopov, ki presega konkretno proizvodno podjetje tukaj in zdaj, sem že izpostavil, saj prevladujoč delež izpustov toplogrednih plinov izvira iz kompleksnih dobavnih verig. Poznavanje realnega ogljičnega odtisa vsakega izdelka bo pripomoglo k okoljsko zavednejšim nabavnim odločitvam, obenem pa k aktivnemu zniževanju tega odtisa s strani vseh vpletenih. V Siemensu smo opredelili tri načine, kako pomagati industriji pri zmanjšanju izpustov in razogljičenju. Pri prvem načinu gre za več fleksibilnosti pri porabi energije, na primer z uvedbo rešitev za shranjevanje energije in virtualnih elektrarn. Drugič, potrebna je digitalizacija proizvodnih postopkov z namenom učinkovite uporabe energije. To se lahko doseže z uporabo naprav interneta stvari, senzorjev in programske opreme. In tretjič, potrebna je inteligentna elektrifikacija vseh poslovnih procesov. Z uporabo ekološke elektrike, s številnimi možnostmi za izboljšanje energetske učinkovitosti ter z informirano nabavo in ustreznimi spodbudami za trajnostno nabavo je razogljičenje industrijskega sektorja dosegljivo.

Proizvodnja dobrin – od čokolad do pomivalnih strojev in avtomobilov – predstavlja približno četrtino izpustov vseh toplogrednih plinov, ki segrevajo naš planet, pravi vodja področja Digitalne industrije v Siemensu Slovenija Matej Kupljenik. FOTO: Siemens

O kakšnih spodbudah je govor?

Dobavitelji potrebujejo zagotovilo, da bodo prihodnje nabavne odločitve temeljile na njihovem ogljičnem odtisu in njihovih prizadevanjih, da ga zmanjšajo – ne pa na primer na najnižji ceni. To bo prava spodbuda za razogljičenje, ki nam bo omogočila trajnostno prihodnost.

Kakšno vlogo pri razogljičenju gospodarstva in družbe lahko odigra tehnologija? Na katere rešitve stavite v prihodnje?

Del rešitve za trajnostno prihodnost vseh nas na tem planetu je zagotovo tehnologija. Pomemben dejavnik bo zagotovo umetna inteligenca. Ključne tehnologije, ki jim v Siemensu namenjamo posebno pozornost, so poleg umetne inteligence še aditivna proizvodnja, simulacije in digitalni dvojčki, pa seveda kibernetska varnost. Številne konkretne, uporabne tehnološke rešitve pa že obstajajo. Za doseganje lastnega razogljičenja smo med drugim zasnovali digitalne dvojčke, ki nam pomagajo oblikovati jasen časovni načrt za zagotavljanje podnebne nevtralnosti naših tovarn in večjih stavb. So očiten primer tehnologije, ki dosega več z manj. Simulirajo lahko raznovrstne produkte in procese za širok spekter industrij ter tako privarčujejo čas, energijo in druge vire.

Vendar pa gre v končni fazi za spremembo načina dela. Pomembno se je zavedati, da nam umetna inteligenca omogoča, da se osredotočamo na druga, pomembnejša vprašanja, hkrati pa tudi, da ne bomo ničesar privarčevali, če bomo delo nadaljevali na enak način kot prej.

Največji pospešek prizadevanjem za razogljičenje bi verjetno še pred politiko in zakonodajo lahko prispevali potrošniki – če bi dejansko od podjetij zahtevali, da poslujejo bolj trajnostno. Je tak zasuk pričakovanj potrošnikov – ki so danes pretežno okupirani s personaliziranimi izdelki in storitvami ter izkušnjami in iskanjem nizkih cen – sploh možen?

Predstavljajte si, da lahko za vsak izdelek na polici hitro in preprosto dobite informacijo o njegovem ogljičnem odtisu – samo skenirate ga z aplikacijo na pametnem telefonu. Tako bi se lahko glede nakupa določenega izdelka odločali ne le glede na ceno ali blagovno znamko, ampak tudi glede na njegov okoljski vpliv. Proizvodnja dobrin – od čokolad do pomivalnih strojev in avtomobilov – predstavlja približno četrtino izpustov vseh toplogrednih plinov, ki segrevajo naš planet! Tehnologija marsikaj že omogoča, potrebne so le še ustrezne spodbude.

Koliko bo svet pod črto stalo razogljičenje in kdo ga bo plačal?

Pravo vprašanje je, koliko bo svet stalo, če do hitrega in odločnega razogljičenja ne pride – in kdo bo to plačal. Odgovor nanj ponuja že omenjeno poročilo IPCC, ki opozarja na katastrofalne in nepovratne posledice za planet in vse nas. Treba se je zavedati, da smo dosegli pomembno točko, ko trajnost ni več izbira med vrednostjo za delničarje in vrednostjo za planet. Imamo tehnologije, s katerimi lahko naredimo svet trajnosten, obenem pa to postaja tudi dober posel, in to je zelo pomembno.