Ustavno sodišče zadržalo zakon o bačnih razlaščencih
Do končne odločitve stojijo vsi postopki, ki jih predvideva decembra sprejeti zakon o sodnem varstvu bančnih razlaščencev.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Banka Slovenije je dobila prvo bitko. Ustavno sodišče, ki je sprva zavrnilo zadržanje izvrševanja zakona o sodnem in zunajsodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, je zdaj na njeno zahtevo sklenilo zakon zadržati do končne odločitve. To poenostavljeno pomeni, da vsi postopki - tudi možnost pavšalne poravnave - v zvezi s tem stojijo.
Iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da se do končne odločitve prekinejo pravdni postopki iz omenjenega zakona, da v tem času ne teče zastaranje odškodninskih terjatev po zakonu o bančništvu in da ne teče rok za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije.
Poleg tega ustavno sodišče odreja, da mora Banka Slovenije s svoje spletne strani takoj odstraniti objavo zakonsko določenih dokumentov o sanaciji bank, da mora Okrožno sodišče v Mariboru s svoje spletne strani brez odlašanja odstrani morebitne objave po zakonu in da ministrstvo za finance prepreči dostop do gradiv v podatkovni sobi.
Ustavno sodišče meni, da bi izvrševanje omenjenega zakona pred odločitvijo lahko povzročilo več težko popravljivih posledic. Ustavno sodišče izpostavlja razkritje zaupnih dokumentov, povezanih s sanacijo bank, stroške, ki bi jih lahko stranke imele z začetkom tožb ter da lahko bilo pavšalno nadomestilo socialno najšibkejšim strankam izplačano pred ustavno presojo.
Banka Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, je zakon dala v ustavno presojo, ker se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. Prepričani so, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. »Že ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti smo poudarili, da zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in pravo EU,« so sporočili.
Na ministrstvu za finance sklep ustavnega sodišča še preučujejo: »Za obravnavo na seji vlade bomo pripravili mnenje, ki bo predloženo ustavnemu sodišču za namen dokončno odločitve.«
»Odločitev je logična in pričakovana, saj bi zakon zaradi postopkovnih rešitev obremenil sodišča, še za vsaj prihajajoče desetletje. Upam, da bo nova vlada v zakonodajni postopek poslala nov zakon, ki bo končno dal na razpolago učinkovito pravno varstvo, kot ga že predvideva Direktiva BRRD,« je odločitev komentiral odvetnik Miha Kunič.
Ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo razlaščenih več kot 100.000 vlagateljev, ki so skupaj izgubili 960 milijonov evrov.
Iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da se do končne odločitve prekinejo pravdni postopki iz omenjenega zakona, da v tem času ne teče zastaranje odškodninskih terjatev po zakonu o bančništvu in da ne teče rok za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije.
Odstranitev dokumentov
Poleg tega ustavno sodišče odreja, da mora Banka Slovenije s svoje spletne strani takoj odstraniti objavo zakonsko določenih dokumentov o sanaciji bank, da mora Okrožno sodišče v Mariboru s svoje spletne strani brez odlašanja odstrani morebitne objave po zakonu in da ministrstvo za finance prepreči dostop do gradiv v podatkovni sobi.
Ustavno sodišče meni, da bi izvrševanje omenjenega zakona pred odločitvijo lahko povzročilo več težko popravljivih posledic. Ustavno sodišče izpostavlja razkritje zaupnih dokumentov, povezanih s sanacijo bank, stroške, ki bi jih lahko stranke imele z začetkom tožb ter da lahko bilo pavšalno nadomestilo socialno najšibkejšim strankam izplačano pred ustavno presojo.
BS proti kršenju monetarne neodvisnosti
Boštjan Vasle Foto Jože Suhadolnik
Banka Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, je zakon dala v ustavno presojo, ker se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. Prepričani so, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. »Že ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti smo poudarili, da zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in pravo EU,« so sporočili.
Na ministrstvu za finance sklep ustavnega sodišča še preučujejo: »Za obravnavo na seji vlade bomo pripravili mnenje, ki bo predloženo ustavnemu sodišču za namen dokončno odločitve.«
Kunič: Logična odločitev
»Odločitev je logična in pričakovana, saj bi zakon zaradi postopkovnih rešitev obremenil sodišča, še za vsaj prihajajoče desetletje. Upam, da bo nova vlada v zakonodajni postopek poslala nov zakon, ki bo končno dal na razpolago učinkovito pravno varstvo, kot ga že predvideva Direktiva BRRD,« je odločitev komentiral odvetnik Miha Kunič.
Ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo razlaščenih več kot 100.000 vlagateljev, ki so skupaj izgubili 960 milijonov evrov.
