V drugem valu epidemije brez paničnih dvigov gotovine

Analiza Banke Slovenije kaže, da se v drugem zaprtju države pri plačilih obnašamo podobno kot v spomladanskem valu epidemije.
Fotografija: Med epidemijo bankomate obiščemo manj pogosto, a dvignemo več denarja. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Med epidemijo bankomate obiščemo manj pogosto, a dvignemo več denarja. FOTO: Leon Vidic/Delo


V drugem valu epidemije covida-19 se pri vzorcih uporabe gotovine in plačilnih kartic potrošnikov na prodajnih mestih pretežno ponavljajo vzorci iz prvega vala, le da tokrat ni bilo paničnega kopičenja gotovine na zalogo, ugotavljajo v Banki Slovenije.

image_alt
Epidemija povečala delež negotovinskih plačil


Kot navajajo, so se povečali zneski posamičnih dvigov na bankomatih, ki jih sicer obiskujemo redkeje, uporaba plačilnih kartic se je ob zaprtju dela gospodarstva zmanjšala, povečan pa je delež spletnih nakupov. Izjema je le povpraševanje po gotovini iz previdnostnih motivov, ki se je v prvem valu epidemije močno povečalo, v drugem valu pa smo se potrošniki odzvali bolj umirjeno.

»Povpraševanje se ohranja blizu tistega, ki smo ga opažali pred spomladansko razglasitvijo epidemije. Izjema je bil le decembrski predpraznični čas, ko je že praviloma povečano povpraševanje po gotovini, čemur se je lani pridružila še začasna sprostitev nekaterih omejevalnih ukrepov,« opažajo v centralni banki.


Manj dvigov, višji zneski

 
Njihova analiza še kaže, da se pri dvigih na bankomatih v drugem valu epidemije prebivalci obnašamo podobno kot v prvem. Tako tedensko število dvigov znaša 682.000 evrov, ker je tretjino manj kot v obdobju med epidemijama. So pa zneski višji: povprečni  znesek dvignjene gotovine med epidemijama je znašal 134 evrov, v prvem in drugem valu pa okoli 153 evrov.

Gotovina Povprasevanje
Gotovina Povprasevanje


»Zdi se, da bi se plačevanje prebivalstva z gotovino po odpravi vseh omejitvenih ukrepov lahko približalo tistemu iz časa pred krizo zaradi covida-19. Pri tem velja poudariti, da drugega vala epidemije še ni konec in končnih zaključkov glede plačevanja prebivalstva z gotovino ni mogoče dati,« ocenjujejo v Banki Slovenije.
 

Več nakupov po spletu

 
Podobno je tudi pri plačevanju s plačilnimi karticami in pri kartičnih transakcijah. Tako število kakor vrednost kartičnih transakcij sta po razglasitvi prve epidemije ob zaprtju dela gospodarstva upadla na približno 474.000 v vrednosti približno 16,8 milijona evrov dnevno, se v poletnih mesecih približala običajni povprečni vrednosti torej na na približno 677.000 transakcij v vrednosti približno 21,7 milijona evrov, v drugem valu pa spet zdrsnila na približno 544.000 transakcij v vrednosti približno 18,5 milijona evrov dnevno. Vendar jeseni vladne omejitve za preprečevanje širjenja virusa niso povzročile najprej izrazitega povečanja in nato upada števila in vrednosti kartičnih transakcij kot v času prve omejitve gibanja: »Navedeno je mogoče pojasniti z manjšim obsegom nakupovanja na zalogo kot v prvem valu epidemije, saj so se ljudje s podobno situacijo v bližnji preteklosti že soočili in se odzvali bolj umirjeno.«
 
Tudi navade spletnih nakupov so se približale tistim iz spomladanskega zaprtja države. V Banki Slovenije ugotavljajo, da se je razmerje med kartičnimi transakcijami na fizičnih prodajnih mestih in kartičnimi transakcijami za nakupe po spletu v obdobju med 1. junijem in 18. oktobrom postopno vrnilo k razmerju pred 13. marcem. Tako je delež kartičnih transakcij za nakupe po spletu znašal osem odstotkov po številu in 11 odstotkov po vrednosti vseh kartičnih transakcij, izvedenih s karticami slovenskih izdajateljev.
 
V obeh obdobjih strogih omejevalnih ukrepov pa je opazno občutno povečanje deleža kartičnih transakcij za nakupe po spletu. Ta se je po številu transakcij v obdobju od 19. oktobra do 31. decembra lani povečal še izraziteje kot spomladi, in sicer po številu na 14 odstotkov, po vrednosti pa na petino vseh kartičnih transakcij, izvedenih s karticami slovenskih izdajateljev. Spomladi sta ta deleža znašala 12 in 16 odstotkov.



Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je jeseni v pogovoru za Bančni vestnik, nedavno dejal, da kljub novim brezstičnim možnostim plačila opažajo, da raba gotovine ne upada. »Z manipulacijo gotovine je izjemno veliko dela, s tem so povezana visoka tveganja, prihaja do ropov, nasilja itd. Dolgoročno si želimo, da bi bili do tega manj izpostavljeni. Ohranja pa gotovina diskretnost, intimnost, da ne uporabljamo kakšnih drugačnih izrazov, ko gre za fiskalno učinkovitost sistema. Švedi, ki so si prizadevali za ukinitev gotovine, ugotavljajo, da verjetno ni primerno gotovine v celoti opustiti,  za primer, kaj če bi prišlo do kibernetskega napada ali zlorabe sistema in informacijski sistemi ne bi delovali. V tem primeru bi se začasno vrnili k papirnatemu denarju. Gotovina zato po mojem prepričanju verjetno ne bo nikoli povsem izginila, še posebno ne v tem delu Evrope, zaradi prej omenjenih razlogov.«
 

Komentarji: