V evrskem območju proizvodnja peša
Septembra je bila industrijska proizvodnja v državah z evrom medletno manjša za 1,7 odstotka, velik upad je zlasti v Nemčiji.
Odpri galerijo
Nemška industrija – na sliki jeklarna ThyssenKrupp v Duisburgu – zadnje leto izgublja zagon. FOTO: Ina Fassbender/AFP
Industrijska proizvodnja v evrskem območju je bila sicer septembra za pičlih 0,1 odstotka večja kot v letošnjem avgustu, a hkrati za 1,7 odstotka manjša kot septembra lani. V celotni EU-28 je bilo medletno znižanje industrijske proizvodnje nekaj manjše, 1,2-odstotno, kažejo podatki evropskega statističnega organa Eurostata.
Razlike v podatkih za posamezne države so znatne in zaskrbljujoče. Za nas je še posebej pomenljiv trend v naši najpomembnejši trgovinski partnerici Nemčiji, kjer je industrija v letošnjem septembru izdelala za kar 5,3 odstotka manj kot v istem mesecu lani. Nemci so sicer upad zabeležili tudi na mesečni ravni, saj je bila proizvodnja v septembru za odstotek nižja kot v dopustniškem avgustu.
Medletni upad proizvodnje so sicer v septembru zaznali še na Češkem in Slovaškem - kjer so precej vezani na naročila nemške avtomobilske industrije -, ob tem pa še v Italiji, Estoniji, Bolgariji, Luksemburgu, na Portugalskem, v Romuniji in pa Združenem kraljestvu, ki občuti negotovosti, povezane z brexitom.
Slovenija sodi med države, kjer upadanje tujega povpraševanja vsaj do septembra še ni izrazito negativno vplivalo na obseg proizvodnje. Naša industrija je tako v septembru izdelala za 1,9 odstotka več kot septembra lani. Najbolj so sicer medletno povečali svojo proizvodnjo na Madžarskem (za devet odstotkov), v Litvi, Latviji in na Irskem, povsod več kot za pet odstotkov.
V primerjavi s septembrom lani je v evrskem območju najbolj upadla proizvodnja polizdelkov (za 3,9 odstotka), energije (za 2,6 odstotka) in investicijskega blaga (za 1,4 odstotka), porasla pa je proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin (za 1,6 odstotka).
Podatki o usihajoči industrijski proizvodnji v nekaterih največjih evrskih gospodarstvih niso dobra popotnica pred Eurostatovo prvo objavo podatkov gibanju bruto domačega proizvoda v EU v letošnjem tretjem četrtletju. Analitike še posebej zanima, kakšna bo prva ocena za Nemčijo, ki je že v drugem četrtletju letos zabeležila 0,1.odstoten padec BDP. V primeru, če bo rast negativna tudi v tretjem četrtletju, bo največja evropska ekonomija tudi formalno zašla v tehnično recesijo; tej je s svojo komaj zaznavno rastjo sicer precej blizu tudi sosednja Italija.
Razlike v podatkih za posamezne države so znatne in zaskrbljujoče. Za nas je še posebej pomenljiv trend v naši najpomembnejši trgovinski partnerici Nemčiji, kjer je industrija v letošnjem septembru izdelala za kar 5,3 odstotka manj kot v istem mesecu lani. Nemci so sicer upad zabeležili tudi na mesečni ravni, saj je bila proizvodnja v septembru za odstotek nižja kot v dopustniškem avgustu.
Infografika Delo
Medletni upad proizvodnje so sicer v septembru zaznali še na Češkem in Slovaškem - kjer so precej vezani na naročila nemške avtomobilske industrije -, ob tem pa še v Italiji, Estoniji, Bolgariji, Luksemburgu, na Portugalskem, v Romuniji in pa Združenem kraljestvu, ki občuti negotovosti, povezane z brexitom.
V Sloveniji še vedno rast proizvodnje
Slovenija sodi med države, kjer upadanje tujega povpraševanja vsaj do septembra še ni izrazito negativno vplivalo na obseg proizvodnje. Naša industrija je tako v septembru izdelala za 1,9 odstotka več kot septembra lani. Najbolj so sicer medletno povečali svojo proizvodnjo na Madžarskem (za devet odstotkov), v Litvi, Latviji in na Irskem, povsod več kot za pet odstotkov.
V primerjavi s septembrom lani je v evrskem območju najbolj upadla proizvodnja polizdelkov (za 3,9 odstotka), energije (za 2,6 odstotka) in investicijskega blaga (za 1,4 odstotka), porasla pa je proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin (za 1,6 odstotka).
Pred objavo podatkov Eurostata
Podatki o usihajoči industrijski proizvodnji v nekaterih največjih evrskih gospodarstvih niso dobra popotnica pred Eurostatovo prvo objavo podatkov gibanju bruto domačega proizvoda v EU v letošnjem tretjem četrtletju. Analitike še posebej zanima, kakšna bo prva ocena za Nemčijo, ki je že v drugem četrtletju letos zabeležila 0,1.odstoten padec BDP. V primeru, če bo rast negativna tudi v tretjem četrtletju, bo največja evropska ekonomija tudi formalno zašla v tehnično recesijo; tej je s svojo komaj zaznavno rastjo sicer precej blizu tudi sosednja Italija.
