Xioami ima velikopotezne načrte na Kitajskem in v Indiji
Vroča delnica: relativni novinec na trgu pametnih telefonov dosega rast, hitrejšo od konkurence
Odpri galerijo
Infografika Delo
V tokratni vroči delnici si bomo ogledali podjetje, ki je šele pred dvema mesecema, natančneje 9. julija, izvedlo svojo prvo javno ponudbo delnic. Kitajsko elektronsko podjetje Xiaomi, ki na področju pametnih telefonov in pametnih življenjskih produktov deluje že vse od leta 2010, je z javno ponudbo delnic julija zbralo 4,7 milijarde dolarjev sredstev. Podjetje ima velikopotezne načrte glede vpeljave svoje poslovne strategije na rastočih in pomembnih trgih Indije in Kitajske.
Najbolj prepoznaven del strategije podjetja je ravno poslovni model, s katerim so podali zavezo, da marže na pametne telefone, televizorje, skratka, na potrošno elektroniko oziroma strojno opremo nikoli ne bodo presegale več kot pet odstotkov. Glavnino dobička pa naj bi Xiaomi primarno ustvarjal z internetnimi storitvami in oglaševanjem. Skratka, Xiaomi s kakovostnimi, a »poceni« produkti ustvarja platformo, s katero bo lahko dosegel dober delež prebivalstva v Indiji in na Kitajskem. Xiaomi že danes oglašuje in ponuja svoje storitve in storitve drugih podjetij več kot 207 milijonom uporabnikom, ki imajo prednaložen uporabniški vmesnik MIUI na Xiaomijev telefon. S tem segmentom ima podjetje za zdaj šele 8,8 odstotka vseh prihodkov, a je tu treba omeniti, da so ti v zadnjem kvartalu zrastli za 63,6 odstotka glede na drugo četrtletje 2017 in imajo 62,8-odstotno maržo.
Podjetje ima zdaj največ prihodkov s prodajo telefonov, kjer so jim prihodki v zadnjem četrtletju na letni ravni narasli za dobrih 58 odstotkov, prodaja telefonov na splošno pa za dobrih 43 odstotkov. To se je zgodilo v obdobju, ko se prodaja telefonov po svetu upočasnjuje.
Največji trg za podjetje predstavlja Kitajska, kjer ima podjetje približno 14-odstotni tržni delež (tu so največji igralci Apple, Huawei, Oppo in Vivo). Njihov drugi največji trg pa predstavlja Indija, ki je tudi eden izmed najhitreje rastočih trgov pametnih telefonov, kjer podjetje dosega 28-odstotni tržni delež v zadnjem četrtletju. V Indiji ima močno prisotnost južnokorejski Samsung s trenutno 29-odstotnim tržnim deležem. Ker je Samsung mnogo dlje prisoten na indijskem trgu, Xiaomijev sedanji tržni delež ni mačji kašelj. Ne nazadnje je dobro omeniti, da je Xiaomi pred kratkim začel razpredati svoje lovke tudi po Evropi, kjer mu je v zelo kratkem času uspelo pridobiti že petodstotni tržni delež.
Z denarjem, ki ga je podjetje zbralo z javno ponudbo delnic, Xiaomi namerava podpreti razvojno-raziskovalne oddelke v podjetju, vložiti v širitev tržnega deleža v Indiji in v čezmorsko ekspanzijo. Ker pa je podjetje še mlado, je investicija vanj tvegana. Zdaj ko je podjetje še v obdobju velike rasti in širitve, so stroški zelo veliki, zaradi česar je podjetje v zadnjem četrtletju imelo izgubo – ob za zdaj zelo nizkih maržah. Ob tem pa se je treba zavedati, da se jim lahko zgodi podobna zgodba, kot se je zgodila podjetju Huawei, ki so mu prepovedali prodajo nekaterih izdelkov na ameriških tleh.
Vsekakor pa gre za mlado podjetje v obdobju velike rasti, ki ga bo v prihodnjih letih treba dobro spremljati in morda ujeti trenutek, ko se bo tehtnica nagnila in bo podjetje začelo prejemati večino prihodkov iz oglaševalsko-storitvenega dela posla namesto večinoma iz prodaje strojne opreme.
Soavtor: Max Uršič, Ilirika BPH
Najbolj prepoznaven del strategije podjetja je ravno poslovni model, s katerim so podali zavezo, da marže na pametne telefone, televizorje, skratka, na potrošno elektroniko oziroma strojno opremo nikoli ne bodo presegale več kot pet odstotkov. Glavnino dobička pa naj bi Xiaomi primarno ustvarjal z internetnimi storitvami in oglaševanjem. Skratka, Xiaomi s kakovostnimi, a »poceni« produkti ustvarja platformo, s katero bo lahko dosegel dober delež prebivalstva v Indiji in na Kitajskem. Xiaomi že danes oglašuje in ponuja svoje storitve in storitve drugih podjetij več kot 207 milijonom uporabnikom, ki imajo prednaložen uporabniški vmesnik MIUI na Xiaomijev telefon. S tem segmentom ima podjetje za zdaj šele 8,8 odstotka vseh prihodkov, a je tu treba omeniti, da so ti v zadnjem kvartalu zrastli za 63,6 odstotka glede na drugo četrtletje 2017 in imajo 62,8-odstotno maržo.
Podjetje ima zdaj največ prihodkov s prodajo telefonov, kjer so jim prihodki v zadnjem četrtletju na letni ravni narasli za dobrih 58 odstotkov, prodaja telefonov na splošno pa za dobrih 43 odstotkov. To se je zgodilo v obdobju, ko se prodaja telefonov po svetu upočasnjuje.
Največji trg za podjetje predstavlja Kitajska, kjer ima podjetje približno 14-odstotni tržni delež (tu so največji igralci Apple, Huawei, Oppo in Vivo). Njihov drugi največji trg pa predstavlja Indija, ki je tudi eden izmed najhitreje rastočih trgov pametnih telefonov, kjer podjetje dosega 28-odstotni tržni delež v zadnjem četrtletju. V Indiji ima močno prisotnost južnokorejski Samsung s trenutno 29-odstotnim tržnim deležem. Ker je Samsung mnogo dlje prisoten na indijskem trgu, Xiaomijev sedanji tržni delež ni mačji kašelj. Ne nazadnje je dobro omeniti, da je Xiaomi pred kratkim začel razpredati svoje lovke tudi po Evropi, kjer mu je v zelo kratkem času uspelo pridobiti že petodstotni tržni delež.
Z denarjem, ki ga je podjetje zbralo z javno ponudbo delnic, Xiaomi namerava podpreti razvojno-raziskovalne oddelke v podjetju, vložiti v širitev tržnega deleža v Indiji in v čezmorsko ekspanzijo. Ker pa je podjetje še mlado, je investicija vanj tvegana. Zdaj ko je podjetje še v obdobju velike rasti in širitve, so stroški zelo veliki, zaradi česar je podjetje v zadnjem četrtletju imelo izgubo – ob za zdaj zelo nizkih maržah. Ob tem pa se je treba zavedati, da se jim lahko zgodi podobna zgodba, kot se je zgodila podjetju Huawei, ki so mu prepovedali prodajo nekaterih izdelkov na ameriških tleh.
Vsekakor pa gre za mlado podjetje v obdobju velike rasti, ki ga bo v prihodnjih letih treba dobro spremljati in morda ujeti trenutek, ko se bo tehtnica nagnila in bo podjetje začelo prejemati večino prihodkov iz oglaševalsko-storitvenega dela posla namesto večinoma iz prodaje strojne opreme.
Soavtor: Max Uršič, Ilirika BPH
