Zahteve za dvig plač ključno tveganje za javne finance
Nove zahteve po dvigu plač v javnem sektorju so ključno kratkoročno tveganje za vzdržnost javnih financ, ugotavlja fiskalni svet v mesečni informaciji. Po njegovi oceni je bila s preteklimi ukrepi realna kupna moč javnih uslužbencev v povprečju ohranjena glede na obdobje pred epidemijo, pri tem so bili z interventnimi ukrepi izplačani tudi obsežni dodatki.
»Glede na to, da je delež mase plač sektorja država v BDP šesti največji v EU, ocenjujemo, da bi njen morebitni dvig brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejetja ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev le povečal tveganja za javne finance. Ta so se od začetka epidemije že povečala zaradi sprejemanja trajnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih z blaženjem posledic kriz,« še poudarjajo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.
Pri tem še ugotavljajo, da se je pri nas realna kupna moč pokojnin v zadnjih štirih letih povečala, saj je bila rast vseh vrst pokojnin višja od kumulativne inflacije. Glede na to, da je bila rast odhodkov za pokojnine skoraj enaka povečanju nominalnega BDP v tem obdobju, je delež odhodkov za pokojnine lani ostal enak kot leta 2019 (9,6 odstotka BDP).
Ugodne razmere na trgu dela so omogočale znižanje skupnega transferja iz državnega proračuna, ki je bil lani (1,8 odstotka BDP) najnižji po letu 1995. Razmeroma visoka rast pokojnin se bo nadaljevala tudi letos. Po finančnem načrtu Zpiza za leto 2024 naj bi se zaradi visoke redne uskladitve pokojnin transfer iz državnega proračuna letos okrepil na 2,1 odstotka BDP, še poudarjajo v fiskalnem svetu.
Zdravstvena blagajna je leto 2023 sklenila s primanjkljajem kljub okrepljeni rasti prihodkov od socialnih prispevkov in izdatnemu povečanju transferja iz državnega proračuna. Slednji postaja čedalje pomembnejši vir financiranja zdravstvene blagajne. Od leta 2017 se v povprečju na leto povečuje za skoraj 40 odstotkov, njegov delež v BDP je lani znašal že skoraj 0,6 odstotka BDP.
Na drugi strani pa je bilanca proračunov občin imela lani največji presežek doslej zaradi dviga povprečnine in predvsem obsežnega transferja iz državnega proračuna zaradi sanacije po poplavah. Poleg tega se je rast odhodkov upočasnila, v prevladujoči meri kot posledica zastoja investicijske aktivnosti, kar v fiskalnem svetu povezujejo z volilnim ciklom na lokalni ravni.
Državni proračun je imel po predhodnih podatkih januarja 2024 presežek (333 milijonov evrov), ki bi sicer brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal 351 milijonov evrov, kar je nekaj več kot januarja lani.
