Zaradi nezmožnosti trošenja lani rekordno varčevanje
Vloge gospodinjstev v 2020 porasle za dobri dve milijardi, višji tudi razpoložljivi dohodek, potrošnja pa manjša za 2,6 milijarde, ugotavlja Banka Slovenije.
Odpri galerijo
Zasebna potrošnja je lani zaradi zajezitvenih ukrepov močno upadla, ugotavlja BS. FOTO: Leon Vidic/Delo
Slovenska gospodinjstva so lani ob izrazitem upadu potrošnje močno povečala varčevanje, ugotavlja Banka Slovenije.
Državni ukrepi na trgu dela, povezani s koronavirusom, so lani ohranjali kupno moč prebivalstva in omogočili nadaljnjo rast razpoložljivega dohodka slovenskih gospodinjstev. Ta se je lani povečal za 3,8 odstotka oziroma 1,1 milijarde evrov, vendar se zlasti zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa ni močneje prelil v zasebno potrošnjo, temveč v večje varčevanje. Vloge gospodinjstev so se v bankah tako povečale za več kot dve milijardi evrov na rekordnih več kot 23 milijard evrov.
Kljub povečanim finančnim sredstvom, ki so jih imela gospodinjstva na voljo, je zasebna potrošnja v Sloveniji lani močno upadla, enaka gibanja pa so bila prisotna v vseh drugih državah evrskega območja. Razlogi so povezani zlasti z omejitvenimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa, delno pa tudi s previdnostnim obnašanjem prebivalcev, menijo v BS.
V času spomladanskega in jesenskega zaprtja v Sloveniji je bilo delovanje precejšnega dela storitvenih dejavnosti in trgovin z nenujnim blagom vsaj delno omejeno. S tem je bilo trošenje potrošnikov v pomembnem delu onemogočeno. Posledično so gospodinjstva lani potrošila približno 2,6 milijarde evrov manj kot leto prej. Ker so gospodinjstva svoje prihodke večinoma prelila v varčevanje, se je stopnja varčevanja lani glede na 2019 povečala za kar 11,7 odstotne točke (na 25 odstotkov).
V Banki Slovenije pri tem ocenjujejo, da se bo ob izboljšanju epidemiološke slike in posledičnem sproščanju ukrepov razpoložljiv dohodek gospodinjstev večinoma usmerjal v zasebno potrošnjo.
Ob povečanem razpoložljivem dohodku, ki se močneje preliva v večje varčevanje, in na drugi strani zmanjšani zasebni potrošnji, smo sicer prebivalci lani zmanjšali tudi povpraševanje po potrošniških kreditih (poleg Slovenije so takšna gibanja zaznavale tudi številne druge države evrskega območja). Celoten obseg potrošniških posojil bank in hranilnic v Sloveniji se je v letu 2020 posledično zmanjšal za 218 milijonov evrov, še ugotavljajo v centralni banki.
Državni ukrepi na trgu dela, povezani s koronavirusom, so lani ohranjali kupno moč prebivalstva in omogočili nadaljnjo rast razpoložljivega dohodka slovenskih gospodinjstev. Ta se je lani povečal za 3,8 odstotka oziroma 1,1 milijarde evrov, vendar se zlasti zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa ni močneje prelil v zasebno potrošnjo, temveč v večje varčevanje. Vloge gospodinjstev so se v bankah tako povečale za več kot dve milijardi evrov na rekordnih več kot 23 milijard evrov.
Kljub povečanim finančnim sredstvom, ki so jih imela gospodinjstva na voljo, je zasebna potrošnja v Sloveniji lani močno upadla, enaka gibanja pa so bila prisotna v vseh drugih državah evrskega območja. Razlogi so povezani zlasti z omejitvenimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa, delno pa tudi s previdnostnim obnašanjem prebivalcev, menijo v BS.
V času spomladanskega in jesenskega zaprtja v Sloveniji je bilo delovanje precejšnega dela storitvenih dejavnosti in trgovin z nenujnim blagom vsaj delno omejeno. S tem je bilo trošenje potrošnikov v pomembnem delu onemogočeno. Posledično so gospodinjstva lani potrošila približno 2,6 milijarde evrov manj kot leto prej. Ker so gospodinjstva svoje prihodke večinoma prelila v varčevanje, se je stopnja varčevanja lani glede na 2019 povečala za kar 11,7 odstotne točke (na 25 odstotkov).
V Banki Slovenije pri tem ocenjujejo, da se bo ob izboljšanju epidemiološke slike in posledičnem sproščanju ukrepov razpoložljiv dohodek gospodinjstev večinoma usmerjal v zasebno potrošnjo.
Ob povečanem razpoložljivem dohodku, ki se močneje preliva v večje varčevanje, in na drugi strani zmanjšani zasebni potrošnji, smo sicer prebivalci lani zmanjšali tudi povpraševanje po potrošniških kreditih (poleg Slovenije so takšna gibanja zaznavale tudi številne druge države evrskega območja). Celoten obseg potrošniških posojil bank in hranilnic v Sloveniji se je v letu 2020 posledično zmanjšal za 218 milijonov evrov, še ugotavljajo v centralni banki.
