Z roko v roki za prihodnost literarne in kulturne sfere

Manj kot teden dni nas loči od podelitve 35. kresnika in zaključka pete izvedbe Mladega peresa, ob kateri bo medijska hiša Delo v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, že četrtič podelila nagradi najboljšemu mlademu avtorju in kritiku te sezone. Od začetka projekta, ki ga vodi novinarka kulturne redakcije Dela Pia Prezelj, je sodelovanje plodno in vzajemno ne le pri Mladem peresu, temveč tudi pri kresniku, katerega podelitev­ na Rožniku popestrijo s svojo ­popup knjigarno.

»Sodelovanje je vpeto že v izhodišče projekta Mlado pero, saj pri njem vedno sodelujejo dvojice literarnih in kritiških ustvarjalcev. Delo pri tem zagotovi prostor za objavo, pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, pa omogoča dodatne aktivnosti in nadaljnje povezovanje,« je pojasnil njen sodelavec Andrej Hočevar.

Njena vodja Tina Popovič je dodala, da sta rubrika Mlado pero in istoimenska nagrada opravili veliko delo pri vzpostavljanju vidnosti tistih, ki v pisanje šele vstopajo, in podpora mladim ustvarjalcem je poleg približevanja knjig ljudem – tudi z organizacijo knjižnih sejmov na zraku in malimi potujočimi knjigarnami – eno od glavnih poslanstev pisarne s stalnim ­Unescovim nazivom.

Tina Popovič FOTO: Mavric Pivk/Delo

Zaveza odpiranju prostora

»Kadar beseda nanese na Mlado pero, pri Delu vztrajno ponavljamo, da rubrike ne dojemamo kot presežen napor, prej kot odgovornost in zavezo, ki izvirata iz poslanstva širjenja pisane besede in spodbujanja kritične misli. Te vrednote delimo tudi s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, in v tem smislu gre za naravno zavezništvo. Lepo je videti, kako se projekt razvija, številni sodelujoči, ne zgolj nagrajeni avtorji in kritiki, so se od ustanovitve Mladega peresa uveljavili na polju literature, kar me zgolj utrjuje v prepričanju, da je projekt uspešen in smiseln,« je poudaril urednik kulturne redakcije Dela Andrej Predin. Primer tega je, tako Tina Popovič, dvojec Sašo Puljarević in Tanja Božić, zmagovalca druge sezone Mladega peresa. Tedaj nagrajeni kritik je danes urednik pri Cankarjevi založbi, pesnica in kulturna atašejka na Francoskem inštitutu v Sloveniji pa je nato pri LUD Literatura izdala prvenec Vejo po vejo.

Jezik od pišočega zahteva odprtost za spremembe

Pia Prezelj, novinarka kulturne redakcije Dela in vodja projekta Mlado pero, zato vidi rubriko »kot zavezo odpiranju ali vsaj pripiranju vrat v prostor sodobne slovenske literature, ki smo jo sprejeli tako časopisna hiša Delo kot pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, ki tudi sicer deluje kot vozlišče in eden od glavnih podpornikov knjige v prestolnici. Za podporo mladih slovenskih avtorskih glasov si prizadeva tudi Delo, katerega funkcija se razliva prek meja obveščanja, v polje ohranjanja in kultiviranja humanističnih vrednot, k čemur sodi tudi umeščanje leposlovja v dnevno publicistiko.«

Možnosti za nadaljnji razvoj

Nagrajeni avtor prejme denarno nagrado, kritik pa enoletno honorirano objavljanje recenzij v Delovih Književnih listih. »Da bi mlade ustvarjalce povezali z uredniki in založbami, smo pripravili srečanje, na katerem so uredniki dobili priložnost spoznati nove glasove, ustvarjalci pa urednike in načine sodelovanja z založbami. Mlado pero smo povezali tudi z Drugim mnenjem, projektom Društva slovenskih literarnih kritikov za mentorsko pomoč pri urejanju prvopisa, ki bo tokrat potekal v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature. Ker imajo kritiški ustvarjalci po navadi še manj priložnosti kot literarni ustvarjalci, smo prav njim v okviru Drugega mnenja posvetili posebno pozornost v obliki intenzivnega sodelovanja dveh kritikov,« je o dodatnih aktivnostih povedal Andrej Hočevar, ki na Vodnikovi domačiji vsako leto vodi dva pogovorna večera s trenutno generacijo Mladega peresa.

Mlado pero: Predstavljamo osmerico kritikov

»Zanimivo je, da se številni sodelujoči prvič srečajo prav na skupnem dogodku, kar pomeni, da je Mlado pero tudi s tem postalo platforma, ki pripomore k ustvarjanju skupnosti. Med sodelujočimi ustvarjalci so tudi takšni, ki so vmes že izdali prvenec ali celo več knjig, nekateri so vstopili kot tako rekoč izoblikovani avtorji, drugi na točki, ko se zdi vse še odprto. Problemi, s katerimi se soočajo, so zato prav tako raznoliki, vendar se večina strinja, da je vstop na polje literature pogosto težek in odvisen od uveljavljenih odnosov.

Poleg tega se vedno znova pokaže, da uredniško sodelovanje ni nekaj samoumevnega, pravzaprav niti ni nujno jasno definirano. Tudi zato je še bolj pomembno, da Mlado pero ustvarja organsko skupnost, ne pa prve in hkrati zadnje priložnosti. Polje literature in kulture nasploh se mora nenehno pomlajevati in sprejemati nove ideje; sicer ne za ceno izbrisa vsega, kar je bilo prej, temveč z napovedjo novih uvidov in izrazov. Predvsem pri kritiških ustvarjalcih, ki sodelujejo pri Mladem peresu, je hitro očitno, da recepcija literature pogosto temelji na samoumevnih predpostavkah, ki se jih sploh nismo zavedali,« je strnil opažanja.