Razkriti finalisti za kresnika, do podelitve le še mesec

Do razglasitve lavreata 35. nagrade kresnik nas loči le še korak. Končna odločitev žirije bo znana 23. junija, na kresni večer, na Rožniku. Za zmago se bodo potegovali romani Kazimirja Kolarja, Ferija Lainščka, Tine Perić, Anje Radaljac in Ane Schnabl. Lavreatu ali lavreatki bo nato že tradicionalno pripadla čast, da na jasi pod cerkvijo Marijinega obiskanja prižge kresni ogenj.

Petčlanska žirija, ki ji predseduje Igor Bratož, sestavljajo pa jo še literarna zgodovinarka in prevajalka Seta Knop, pesnica in prevajalka Kristina Kočan, prevajalka in kritičarka Tanja Petrič ter literarni zgodovinar Igor Žunkovič, je finalno peterico izbrala soglasno, ob pestri, zanimivi in tehtni razpravi. Do nje so se prebili prek zajetnega seznama, ki ga vsako leto pripravi in posreduje Boris Rifl iz Nacionalnega bibliografskega centra.

Na seznamu je bilo sprva 199 romanov, ker pa se rado zgodi, da se tam kljub natančnosti znajde kak tujek, ki oznaki oziroma kriterijem ne ustreza, so žiranti sklepali, da bo že v prvem, najobsežnejšem krogu prebiranja in pregledovanja nekoliko manj del. V drugem jim jih je ostalo še približno trideset.

Bolj in manj dostopni svetovi

Crème de la crème, ki se je prebila med zadnjih pet, so romani treh založb, Beletrine, Goge in Litere. Prva je izdala tretji del trilogije Kurji pastir Ferija Lainščka Kurja fizika in September Ane Schnabl, druga Onečejevalca Kazimirja Kolarja in Ćrtice Tine Perić, tretja pa Prst v prekatu Anje Radaljac.

V tako imenovani drugi peterici so ostali Kaja Bucik Vavpetič s fantazijskim romanom Srebrne vezi (Cankarjeva založba), Miriam Drev s Po poti se je zvečerilo (Pivec), Katarina Gomboc Čeh z romanesknim prvencem Nihče nikogar ne spozna (Cankarjeva založba), Tanja Mastnak z antiturističnim romanom Sibirija (Mladinska knjiga) ter Vinko Möderndorfer z romanom Zvezda, žlica in ura (Miš).

»Če bi rekel, da smo izmed skoraj dveh stotnij romanov izbrali najbolj prepričljiva, ambiciozna in pozornosti bralskega plemena vredna dela, bi povedal premalo, tako odlične so bile tudi knjige, ki smo jih uvrstili v deseterico, pa še nekaj tistih, ki med izbranimi niso pristale,« je povedal Igor Bratož. V omenjenih dveh stotnijah je bilo precej žanrskih del ter tudi nekaj ambicioznejšega spominskega, biografskega, fantazijskega in vojnega pisanja.

Peterica po njegovem odstopa po odtenkih, suverenosti pisateljske izvedbe in literarni moči. »To je pet zelo različnih knjig, ki pa ponujajo bralcu sklenjene svetove, po katerih je užitek pohajkovati, nekateri so varljivo dostopni, v nekatere je morda teže vstopiti, pa vendar bralca na koncu pretresejo in mu dajo misliti – o preteklosti, zdajšnjosti in prihodnosti.«

Od intime do kritike in distopije

Onečejevalec je drugi roman Kazimirja Kolarja in se tematsko vrti okrog kritike umetnosti. »Kot piscu mi je blizu ideja, da se mora avtor neprenehoma zakrivati in ostajati kar najbolj anonimen. Obnašati se mora podobno kot morski ligenj, ki izpljune oblak tinte in se hitro umakne v morske globine. To velja tudi za Theodorja Baumanna, glavnega junaka, morda malo tudi zame,« je pojasnil avtor.

Onečejevalec zanj »ni zgolj zrcalo, temveč je tudi razširjen portret samovoljnega kritika, ki izrablja sovpadanje različnih kriz današnjega časa. Njegovo glavno sporočilo je, da glavni junak o sebi zmotno misli, da je neumrljiva pošast, saj ga na koncu doleti človeška usoda. Neizbežno se sooči z lastno umrljivostjo, z lastno minljivostjo.« Kazimir Kolar dojema knjigo kot kodo ali spomenik določenega zgodovinskega obdobja.

Tako kot on se tudi vse tri nominirane avtorice prvič potegujejo za kresnika, le da sta bili Anja Radaljac in Ana Schnabl pred dvema letoma že v deseterici z romanoma Punčica (Litera) in Plima (Beletrina). Feri Lainšček je, nasprotno, tokrat v igri že za tretjega kresnika. S tem bi se na drugem mestu izenačil z Goranom Vojnovićem in Andrejem E. Skubicem, pred katerima je po številu osvojenih le Drago Jančar.

»Ko sem po skoraj šestih letih postavil zadnjo piko, sem si res oddahnil. Še danes komaj verjamem, da mi je te tri romane resnično uspelo napisati in sestaviti tako, da sem z njimi v celoti zadovoljen. Ničesar si ne želim spremeniti, popraviti in tudi ne dopisati. Preveva me nekak notranji mir, ki v resnici ni povezan le s pisateljsko izkušnjo, temveč tudi z vsem tistim, kar sem na teh sprehajališčih za vračanje doživel na osebni ravni. Zdaj vem, kakšno je bilo moje otroštvo in kako me je oblikovalo, zato tudi bolje poznam vzorce, po katerih živim,« je ob nominaciji za tretji del trilogije, s katero je hotel »končno videti lastno otroštvo takšno, kot je v resnici bilo«, povedal Lainšček. Nazadnje je bil v peterici za kresnika leta 2021 z njenim prvim delom Kurji pastir.

Knjižni prvenec Tine Perić Ćrtice se prav tako po svoje dotika otroštva. Govori o Miji in njeni družini, ki jo je doletel izbris. S tem v slovensko literaturo vpeljuje obravnavo ne le te tematike, ampak tudi vzpostavljanja nove države z otroške perspektive. »Zdi se, da je bila odločitev za pisanje Ćrtic neizbežna, čeprav ne najlažja. Zato sem toliko bolj vesela in počaščena za to priznanje. Hvaležna sem tudi, da so bralci pripravljeni prisluhniti zgodbam o izbrisu in da je s to nominacijo priznan tudi način, na katerega je ta zgodba ubesedena. Ćrtice so namreč nastale v želji po odpiranju dialoga o obdobju slovenske zgodovine, ki je bilo za marsikoga travmatično. Dialoga, ki bi odkrival spomine, individualne in kolektivne, prijetne in tiste manj, in bi prevprašal naše sanje ter nas povezal in zazdravil za nov dan, ki bo prišel jutri,« je poudarila pisateljica.

Roman Prst v prekatu Anje Radaljac je Robert Kuret v recenziji v Delovih Književnih listih označil za komet v polju slovenske literarne produkcije. Za avtorico je bil več let njen ne le roman, ampak tudi notranji dom. »Vanj sem potovala, odlagala in skozenj predelovala družinske, intimne in politične travme. Obenem je bil prostor raziskovanja, kamor sem vpisala tudi najbolj pogumne, utopične, sanjske svetove, v katere sem zmogla zaiti z umom. Zato roman niha med distopijo in utopijo ter je na neki način roman o moči verovanja; ne nujno religioznega, gotovo pa duhovnega. Nominacija mi ogromno pomeni. Prst v prekatu je zahtevno literarno delo, polno marginaliziranih bitij, in ta nominacija je zame možnost, da vse to postane vidno širši publiki.«

Tudi Ano Schnabl, za kresnika nominirano z romanom September, je nominacija razveselila, a je, kot pravi, bolj kot vesela hvaležna. »Žirija je po mojem z izborom prepoznala vrednost nekonvencionalnega pripovedništva in obenem podelila vidno mesto temi, ki jo September obravnava,« je povedala in dodala, da ji ta roman veliko pomeni ne le zaradi uglednih nominacij, ampak tudi, ker ga doživlja kot prelomnega na svoji literarni poti. Z njim je svoja literarna zanimanja uglasila z osebno etiko in prizadeva si, da bi ta harmonija bivala tudi v njenem naslednjem delu.

Lani je kresnika kot peta avtorica v zgodovini nagrade prejela Anja Mugerli za Pričakovanja (Cankarjeva založba). Nagrada znaša 7000 evrov, 23. junija bo medijska hiša Delo poleg nje zdaj že tradicionalno podelila tudi mlado pero najboljšemu mlademu avtorju in kritiku.