34. festival LGBT filma
Od danes do nedelje, 2. decembra. Otvoritev v Kinodvoru v Ljubljani nocoj ob 21. uri.
Odpri galerijo
Otvoritveni film bodo Posledice. FOTO: arhiv Kinodvora
Filmske podobe upanja, barvitost življenja in potencial srečnih koncev na eni strani, na drugi nasilje nad skupnostmi LGBT v Keniji, umor transspolne prostitutke, ki ga je zagrešil ameriški marinec, in indici, da se osebe iz kategorij kratice LGBT tudi na Zahodu ne prekrivajo najbolje s postavkami demokracije in svobode.
Vse to se bo v prihajajočih dneh odvrtelo na platnih kinematografov v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Bistrici ob Sotli, Idriji, na Ptuju in onkraj meje, v Trstu, kjer bo od danes do prihodnje nedelje, 2. 12., aktualna letošnja izdaja najstarejšega tovrstnega festivala na nekdanjem vzhodnem polu starega kontinenta.
Prvi festival, tedaj naslovljen Magnus, se je v Ljubljani leta 1984 zgodil v Galeriji Škuc in Križankah. Letos na programu obljubljajo 26 celovečernih in 13 kratkih filmskih izdelkov iz 27 držav, med gosti, ki jih bo mogoče spoznati v živo, napovedujejo švicarskega režiserja Marcela Gislerja, ki bo predstavil film Mario, njegovega italijanskega kolega Cesareja Furesija, avtorja filma Kdo bo shranil rože?, režiserko kosovskega filma Poroka Blerto Zequiri in režiserko filma Jean Genet, zaljubljeni jetnik Michèle Collery.
Nocojšnje odprtje festivala ob 21. uri v ljubljanskem Kinodvoru se bo začelo s podobami iz slovenskih Posledic, filma, ki je z izvrstno režijo Darka Štanteta in igro Mateja Zemljiča ter Timona Šturbeja na Festivalu slovenskega filma posegel po vesnah za ta področja, po projekciji pa se bo predstavila tudi filmska ekipa.
Vse to se bo v prihajajočih dneh odvrtelo na platnih kinematografov v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Bistrici ob Sotli, Idriji, na Ptuju in onkraj meje, v Trstu, kjer bo od danes do prihodnje nedelje, 2. 12., aktualna letošnja izdaja najstarejšega tovrstnega festivala na nekdanjem vzhodnem polu starega kontinenta.
Od Magnusa naprej
Prvi festival, tedaj naslovljen Magnus, se je v Ljubljani leta 1984 zgodil v Galeriji Škuc in Križankah. Letos na programu obljubljajo 26 celovečernih in 13 kratkih filmskih izdelkov iz 27 držav, med gosti, ki jih bo mogoče spoznati v živo, napovedujejo švicarskega režiserja Marcela Gislerja, ki bo predstavil film Mario, njegovega italijanskega kolega Cesareja Furesija, avtorja filma Kdo bo shranil rože?, režiserko kosovskega filma Poroka Blerto Zequiri in režiserko filma Jean Genet, zaljubljeni jetnik Michèle Collery.
Nocojšnje odprtje festivala ob 21. uri v ljubljanskem Kinodvoru se bo začelo s podobami iz slovenskih Posledic, filma, ki je z izvrstno režijo Darka Štanteta in igro Mateja Zemljiča ter Timona Šturbeja na Festivalu slovenskega filma posegel po vesnah za ta področja, po projekciji pa se bo predstavila tudi filmska ekipa.
