Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Film & TV

Mačehovski odnos do tradicije in dediščine

Če slovenske filmske dediščine ne bomo digitizirali, bo ta – in z njo dobršen del naše kulturne identitete – podvržena propadu.
Restavriranje filma Ples v dežju režiserja Boštjana Hladnika v laboratoriju Slovenske kinoteke. FOTO: Jože Suhadolnik
Restavriranje filma Ples v dežju režiserja Boštjana Hladnika v laboratoriju Slovenske kinoteke. FOTO: Jože Suhadolnik
5. 4. 2024 | 06:00
9:01

V nadaljevanju preberite: 

Filmski trak ima omejeno življenjsko dobo, propadati začne v trenutku, ko steče skozi kamero in je izpostavljen svetlobi oziroma že ko gre skozi postopek kemijskega razvijanja. Restavriranje je tako nuja, ključna tako za ohranitev gradiva kot tudi za omogočanje njegove dostopnosti.

Z digitizacijo in digitalnim restavriranjem avdiovizualnega gradiva se pri nas ukvarjajo Slovenski filmski center, Slovenski filmski arhiv in Slovenska kinoteka, pri čemer direktorica slednje Ženja Leiler Kos poudarja, da je temeljni izziv predvsem dolgoletno pomanjkanje razumevanja pomena tega področja s strani kulturne politike, kar vodi v »pomanjkanje ustreznih kadrov, stalnih namenskih sredstev, pa tudi resnega razmisleka, ali bi bilo smotrno oblikovati javni laboratorij za digitizacijo in digitalno obnovo slovenske filmske dediščine ali ne«.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine