Evropski San Remo
63 let izbora za pesem Evrovizije: udeleženci, točke, slava.
Odpri galerijo
Največjo slavo je Evrovizija prinesla švedski zasedbi Abba. FOTO: Reuters
Izbor za pesem Evrovizije je ena najbolj gledanih glasbenih prireditev na svetu in najdaljše mednarodno televizijsko glasbeno tekmovanje. Poteka med članicami Evropske televizijske zveze (European Broadcasting Union, EBU) od leta 1956.
Ustvarjalci prireditve so se zgledovali pri italijanskem popevkarskem festivalu v San Remu. Vsaka sodelujoča nacionalna televizija pošlje na izbor izvirno skladbo, nato poteka glasovanje, zmaga pa skladba z največ glasovi.
Od začetka, torej že 63 let, prireditev tudi v živo prenašajo po televiziji in je kot najdaljši televizijski program zapisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Je tudi eden izmed najbolj gledanih nešportnih dogodkov na svetu, spremljajo ga tudi v državah, ki ne sodelujejo na tekmovanju, in ima do 600 milijonov gledalcev.
Izbor za pesem Evrovizije je popularen tudi v Združenih državah Amerike, Kanadi, Novi Zelandiji in na Kitajskem. Še najbolj pa v Avstraliji, kjer je zelo veliko evropskih priseljencev. Zato so leta 2015 organizatorji izjemoma dovolili avstralski nacionalni televiziji, da kot gostja sodeluje na tekmovanju. Ker je bila njihova pesem uspešna, so Avstralijo povabili k sodelovanju tudi leta 2016 in lani. Od leta 2000 prenašajo tekmovanje tudi po internetu na spletni strani Evrovizije.
Praviloma so zmagovalci le kratek čas deležni velike pozornosti, zaradi česar si lahko redki na podlagi tega zagotovijo mednarodno kariero. Izjema je švedska zasedba Abba (Agnetha Fältskog, Björn Ulvaeus, Benny Andersson, Anni-Frid Lyngstad) s pesmijo Waterloo iz leta 1974.
Ob 50-letnici izbora za pesem Evrovizije je bila ta zasedba slavljena in čaščena, saj je bila njihova uspešnica Waterloo izbrana za najboljšo pesem dotedanjih izborov. 27. aprila so objavili novico, da je skupina prvič po 35 letih posnela dve pesmi. Prvo, I Still Have Faith in You, bodo izdali decembra. Z Evrovizijo se je proslavila tudi kanadčanka Céline Dion, ki je po ovinku, prek Švice, nastopila na izboru in zmagala leta 1988 s pesmijo Ne partez pas sans moi.
Zmaga na Evroviziji je pomagala do mednarodne kariere tudi Britancem Bucks Fizz s pesmijo Making Your Mind Up. Nekoliko manj mednarodnega uspeha pa so bili deležni zmagovalci France Gall (Poupée de cire, poupée de son, Luksemburg, 1965), Dana (All Kinds of Everything, Irska, 1970), Vicky Leandros (Après toi, Luksemburg, 1972), Brotherhood of Man (Save Your Kisses for Me, Velika Britanija, 1976) in Johnny Logan, ki je prinesel Irski dve zmagi s skladbama What's Another Year (1980) in Hold Me Now (1987).
Irska je največkrat zmagala na Pesmi Evrovizije, kar sedemkrat je gostila tekmovanje, po sedanjem načinu točkovanja pa je največ točk zbral lanski zmagovalec Salvador Sobral, ki je v Kijevu prejel kar 758 točk in tako zagotovil Portugalski organizacijo letošnjega izbora.
Tekmovalni popevkarski festival je nastal v povojni, še vedno delno porušeni Evropi, ko je v Švici delujoča Evropska televizijska zveza ustanovila komite, da bi povezali države članice z lahkotnim zabavnim programom. Način izvedbe festivala so, kot omenjeno, na predlog Italijanov povzeli po festivalu v San Remu, kakor tudi idejo hkratnega prenosa v vseh državah članicah. To je bil takrat velik tehnološki podvig.
Tekmovanje je bilo prvič v švicarskem mestu Lugano 24. maja 1956, ko je tekmovalo sedem držav, vsaka z dvema pesmima. To je bilo edinkrat, da je posamezna država sodelovala z dvema točkama. Jugoslovanski predstavniki so med letoma 1961 in 1992 sedemindvajsetkrat nastopili na Pesmi Evrovizije. Jugoslavija je bila edina socialistična država, ki je nastopala na evrovizijskem izboru.
Skupina Riva je s pesmijo Rock Me leta 1989 dosegla edino evrovizijsko zmago za Jugoslavijo in naslednje leto je ta gostila izbor v Zagrebu. Pod jugoslovansko zastavo je hrvaška republika nastopila trinajstkrat, Srbija sedemkrat, Slovenija štirikrat, Bosna in Hercegovina trikrat, Črna gora enkrat, medtem ko Makedonija in avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo niso nastopile.
Leta 1992 je ostanek Jugoslavije zadnjič nastopil na Evroviziji, ko sta to sestavljali le še Srbija in Črna gora. Naslednje leto so na izboru prvič nastopile samostojne države Hrvaška, Slovenija ter Bosna in Hercegovina. Leta 1998 je prvič nastopila še Makedonija, Srbija in Črna gora je prvič nastopila leta 2004, od leta 2007 pa Srbija in Črna gora nastopata samostojno.
Od leta 1993, ko je Slovenija prvič nastopila na Pesmi Evrovizije kot samostojna država s pesmijo Tih deževen dan zasedbe Coleta Morettija 1xBand, se je udeležila tekmovanja vsako leto, razen leta 1994 in 2000 zaradi slabih rezultatov v prejšnjih letih.
Slovenija še vedno po tihem upa na prvo zmago. Doslej sta se najbolje uvrstili pesmi Darje Švajger Prisluhni mi leta 1995 in Nuše Derenda Energy leta 2001 – obe na 7. mesto. Festivala sta se udeležila dvakrat le Darja Švajger in Omar Naber. Odkar so leta 2004 uvedli polfinalne večere, se je Slovenija štirikrat prebila v finale, leta 2007 z Alenko Gotar (Cvet z juga), leta 2011 z Majo Keuc (No One), leta 2014 s Tinkaro Kovač (Round and Round) in leta 2015 z Maraayo (Here For You).
Ustvarjalci prireditve so se zgledovali pri italijanskem popevkarskem festivalu v San Remu. Vsaka sodelujoča nacionalna televizija pošlje na izbor izvirno skladbo, nato poteka glasovanje, zmaga pa skladba z največ glasovi.
Od začetka, torej že 63 let, prireditev tudi v živo prenašajo po televiziji in je kot najdaljši televizijski program zapisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Je tudi eden izmed najbolj gledanih nešportnih dogodkov na svetu, spremljajo ga tudi v državah, ki ne sodelujejo na tekmovanju, in ima do 600 milijonov gledalcev.
Avstralska izjema
Izbor za pesem Evrovizije je popularen tudi v Združenih državah Amerike, Kanadi, Novi Zelandiji in na Kitajskem. Še najbolj pa v Avstraliji, kjer je zelo veliko evropskih priseljencev. Zato so leta 2015 organizatorji izjemoma dovolili avstralski nacionalni televiziji, da kot gostja sodeluje na tekmovanju. Ker je bila njihova pesem uspešna, so Avstralijo povabili k sodelovanju tudi leta 2016 in lani. Od leta 2000 prenašajo tekmovanje tudi po internetu na spletni strani Evrovizije.
Praviloma so zmagovalci le kratek čas deležni velike pozornosti, zaradi česar si lahko redki na podlagi tega zagotovijo mednarodno kariero. Izjema je švedska zasedba Abba (Agnetha Fältskog, Björn Ulvaeus, Benny Andersson, Anni-Frid Lyngstad) s pesmijo Waterloo iz leta 1974.
Céline Dion – leta 1988 na evrovizijskem odru, zdaj globalna zvezda. FOTO: Dokumentacija Dela
Ob 50-letnici izbora za pesem Evrovizije je bila ta zasedba slavljena in čaščena, saj je bila njihova uspešnica Waterloo izbrana za najboljšo pesem dotedanjih izborov. 27. aprila so objavili novico, da je skupina prvič po 35 letih posnela dve pesmi. Prvo, I Still Have Faith in You, bodo izdali decembra. Z Evrovizijo se je proslavila tudi kanadčanka Céline Dion, ki je po ovinku, prek Švice, nastopila na izboru in zmagala leta 1988 s pesmijo Ne partez pas sans moi.
Zmaga na Evroviziji je pomagala do mednarodne kariere tudi Britancem Bucks Fizz s pesmijo Making Your Mind Up. Nekoliko manj mednarodnega uspeha pa so bili deležni zmagovalci France Gall (Poupée de cire, poupée de son, Luksemburg, 1965), Dana (All Kinds of Everything, Irska, 1970), Vicky Leandros (Après toi, Luksemburg, 1972), Brotherhood of Man (Save Your Kisses for Me, Velika Britanija, 1976) in Johnny Logan, ki je prinesel Irski dve zmagi s skladbama What's Another Year (1980) in Hold Me Now (1987).
Irska sedemkrat zmagovalka in gostiteljica
Irska je največkrat zmagala na Pesmi Evrovizije, kar sedemkrat je gostila tekmovanje, po sedanjem načinu točkovanja pa je največ točk zbral lanski zmagovalec Salvador Sobral, ki je v Kijevu prejel kar 758 točk in tako zagotovil Portugalski organizacijo letošnjega izbora.
Tekmovalni popevkarski festival je nastal v povojni, še vedno delno porušeni Evropi, ko je v Švici delujoča Evropska televizijska zveza ustanovila komite, da bi povezali države članice z lahkotnim zabavnim programom. Način izvedbe festivala so, kot omenjeno, na predlog Italijanov povzeli po festivalu v San Remu, kakor tudi idejo hkratnega prenosa v vseh državah članicah. To je bil takrat velik tehnološki podvig.
Tekmovanje je bilo prvič v švicarskem mestu Lugano 24. maja 1956, ko je tekmovalo sedem držav, vsaka z dvema pesmima. To je bilo edinkrat, da je posamezna država sodelovala z dvema točkama. Jugoslovanski predstavniki so med letoma 1961 in 1992 sedemindvajsetkrat nastopili na Pesmi Evrovizije. Jugoslavija je bila edina socialistična država, ki je nastopala na evrovizijskem izboru.
Transseksualka Dana je leta 1998 zmagala na Evroviziji s pesmijo Diva. FOTO: Dokumentacija Dela
Skupina Riva je s pesmijo Rock Me leta 1989 dosegla edino evrovizijsko zmago za Jugoslavijo in naslednje leto je ta gostila izbor v Zagrebu. Pod jugoslovansko zastavo je hrvaška republika nastopila trinajstkrat, Srbija sedemkrat, Slovenija štirikrat, Bosna in Hercegovina trikrat, Črna gora enkrat, medtem ko Makedonija in avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo niso nastopile.
Leta 1992 je ostanek Jugoslavije zadnjič nastopil na Evroviziji, ko sta to sestavljali le še Srbija in Črna gora. Naslednje leto so na izboru prvič nastopile samostojne države Hrvaška, Slovenija ter Bosna in Hercegovina. Leta 1998 je prvič nastopila še Makedonija, Srbija in Črna gora je prvič nastopila leta 2004, od leta 2007 pa Srbija in Črna gora nastopata samostojno.
Od leta 1993, ko je Slovenija prvič nastopila na Pesmi Evrovizije kot samostojna država s pesmijo Tih deževen dan zasedbe Coleta Morettija 1xBand, se je udeležila tekmovanja vsako leto, razen leta 1994 in 2000 zaradi slabih rezultatov v prejšnjih letih.
Največja slovenska evrovizijska uspešnica je Dan ljubezni skupine Pepel in kri iz leta 1975. FOTO: Dokumentacija Dela/
Slovenija še vedno po tihem upa na prvo zmago. Doslej sta se najbolje uvrstili pesmi Darje Švajger Prisluhni mi leta 1995 in Nuše Derenda Energy leta 2001 – obe na 7. mesto. Festivala sta se udeležila dvakrat le Darja Švajger in Omar Naber. Odkar so leta 2004 uvedli polfinalne večere, se je Slovenija štirikrat prebila v finale, leta 2007 z Alenko Gotar (Cvet z juga), leta 2011 z Majo Keuc (No One), leta 2014 s Tinkaro Kovač (Round and Round) in leta 2015 z Maraayo (Here For You).
