Zvečer bo v ljubljanskem Kinu Šiška nastopila nizozemsko-novozelandska zasedba My Baby iz Amsterdama. V svoji glasbi prepletajo blues, country in funk z elementi plesne glasbe.

Trio so leta 2012 ustanovili nekdanji člani soul zasedbe The Souldiers, bobnar Joost van Dijck, njegova sestra Cato van Dijck, ki poje in kitarist Daniel »Da Freez« Johnston. Glede na to, da je blues osnovna sestavina njihove glasbe, kakor tudi velike večine popularne glasbe, smo jih vprašali, kako blues nagovarja njih. Cato je povedala, da »je blues srčna glasbena govorica, ki se spogleduje z uporništvom, kar je za nas zalo pomembno.«

Oblikovali so zanimiv zvok, kjer se gospelovsko in bluesovsko petje srečuje s starimi folk melodijami. Temu so dodali grobost funka sedemdesetih, košček tuareškega puščavskega bluesa, maroške gnawe ter indijskih rag s pridihom elektronske plesne glasbe, kar vse proizvedejo le z vokalom, kitarami in bobni brez računalnikov in vzorčenja. Njihov psihedeličen plesni blues trans očara. Blues je bil, preden se je oblikoval v standardno formo, plemenska glasba v zahodni Afriki. Ali so bluesu vrnili to njegovo plesnost in trans? Cato meni, da »bi zagotovo zvenelo arogantno, če bi rekla, da nam je to uspelo. Vendar lahko potrdim, da smo skušali povezati nazaj glasbene sloge, premešane z vplivi ljudske glasbe z različnih koncev sveta.«
Zato nas je tudi zanimalo, kateri slog bluesa jih je najbolj očaral in kateri izvajalec. Brez razmišljanja izstreli, da je to bil »blues z začetka prejšnjega stoletja, od izvajalcev pa prvi kralj bluesa Robert Johnson, ki je imel močan vpliv na naš zvok. On je glasbena iskrenost sama.« Blues jih je pritegnil, ker govori o srcu in duši, to je glasbeni slog, ki te očisti in sprosti v tebi posebna čustva.
 

Ples okoli ognja

Kako je prišlo do zlitja bluesa in elektronske plesne glasbe? »Živimo v Amsterdamu, ker smo obkroženi z elektronsko plesno glasbo. Z njo smo se srečevali tudi na festivalih na katerih nastopamo že vrsto let. Ta glasba je vplivala na naš zvok, saj močno vpliva na publiko, kar se nam je zdelo zelo zanimivo. Plesno glasbo imamo zapisano v naš DNK in nas popelje v davne čase, ko sta bila glasba in ritem del starodavnih ritualov. Ples okoli ognja je bil zelo povezovalen in je krepil skupnost. Zato smo združili blues in plesno glasbo v nam lasten zvok, » je poudarila Cato.

O novem albumu Mounaiki je kitarist Daniel »Da Freez« Johnston povedal, da se jim je zdelo »zanimivo, da bi bil album kot pripoved, na katerem bi skozi pesmi govorli zgodbo o junakinji, ki se opravi na potovanje in doživi pustolovščine, premaguje ovire in težave ter se na koncu vrne domov zelo drugačna. njeni vrnitvi domov, saj postane povsem druga oseba. In vse to se ji zgodi v eni noči. Zgodba je razpeta med sončni zaton in sončnim vzhod. Pesmi pa spremljajo njeno zgodbo.«

Bobnar Joost Sheik van Dijck je pojasnil naslov albuma. »Mounaiki je šamansko ime glavne junakinje in priča o izkušenjah, ki jih doživi. To je njeno duhovno ime in pomeni »ljubezen in voljo« oziroma ljubezensko energijo. Njena naloga je, da najde smisel in identiteto, kar jo na koncu tudi spremeni.«

Nov album se precej razlikuje od prejšnjih, pravi Cato, saj je to album »na katere najdemo zelo veliko različnih vplivov. Na njem smo jih zajeli precej več kot na prejšnjih izdajah. Med njimi smo glasbeno inspiracijo našli v jazzu iz dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja.«