Rdeči album je še vedno aktualen
Rdeči album Pankrtov je na voljo le v omejeni, oštevilčeni nakladi 500 kosov, na kakovostnem 180-gramskem rdečem vinilu s posebej zanj restavriranimi posnetki in novim LP-masteringom, dodan pa je še tekst publicista in glasbenega promotorja Igorja Vidmarja.
Zraven je tudi pretočna koda, ki omogoča prenos skladb v digitalnem formatu. Rdeči album je prvič pri ZKP RTV Slovenija izšel leta 1984, na njej pa se nahaja ena njihovih najbolj znanih pesmi, Bandiera rossa ter Slavni razglas, Gora, Volkovi, Moja punca je vsak dan, Lokalne pizde, Sarajevo 84, Kaj nardit, Vodja, Oj! Oj! Oj!, Udarnik sle in Lov. Pevca Petra Lovšina smo vprašali, kaj je Pankrtom pomenil Rdeči album. »Pred tem smo izdali drugi album Državni ljubimci in bili prepričani, da smo z Rdečim albumom naredili nekaj drugačnega. Zunaj Slovenije po takratni Jugoslaviji je imel album v medijih zelo dobre odzive. Rdeči album smo naredili tako, kot smo takrat čutili. Je pa to bil naš najbolj prodajani album in nam je odprl vrata v večje dvorane. Ampak to so pogledi za nazaj. Sicer pa imaš vedno ob izdaji novega albuma ista pričakovanja. Kot imaš enako rad vse otroke, imamo mi enako radi tudi vse naše albume,« je povedal.
Bandiere Rosee se še vedno bojijo
Zanimalo nas je tudi, ali je bil Rdeči album bolj rdeč kot takratna Partija. Lovšin je povedal, da je »pokojni režiser Franci Slak z nami snemal po Ljubljani video za pesem Bandiera rossa. Mi smo lumpal po Ljubljani z eno veliko rdečo zastavo, ki jo je nosil Fernandel, naš takratni in tudi zdajšnji roadie. Video so nato dali v bunker nacionalne televizije. Bili smo prepričani, da ne bo nikoli objavljen. Franci tudi tega ni mogel razumeti in mi je dal edino kopijo posnetka. Sicer pa Bandiera rossa nikomur ni bila všeč, razen seveda občinstvu. (Smeh.) Nekaj let sem imel doma na kolutih ta videospot. Pa sem nekega dne videl, da se z njim igrajo otroci in da je trak razvlečen naokrog. Video je uničen, le en del posnetka se lahko vidi v našem videu za pesem Osmi dan. Pesmi Bandiera Rossa so se bali in se je še zdaj bojijo, mi jo pa še vedno igramo. Nato smo posneli še enega.«
