Iskanje romana leta se začenja
Žirija Delove nagrade za roman leta je začela bralsko potovanje, na prvotnem seznamu je okrog 130 del.
Na petmesečnem bralskem potovanju, ki bo na kresni večer, 23. junija, pripeljalo žirijo do odločitve o 30. lavreatu nagrade za roman leta kresnik, ki ga podeljuje medijska hiša Delo, bodo žiranti s knjigami založeni malo manj kot prejšnja leta: na prvotnem seznamu je okrog 130 del, ki so izšla z letnico 2019, opazno manj kot prejšnje leto.
»Veselim se, da se bomo spet podali na lov za literarnimi biseri, in nadejam se lepih presenečenj,« je včerajšnji prvi sestanek žirije v novi sestavi komentirala njena predsednica, Delova novinarka Mimi Podkrižnik.
Ker se je dvema članoma žirije iztekel mandat, sta mesti zasedla nova člana, Anja Mrak, samostojna strokovna sodelavka na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete, kjer izvaja tudi vaje iz svetovne književnosti, in Peter Svetina, profesor za slovensko in južnoslovanske književnosti na inštitutu za slavistiko Alpsko-jadranske univerze v Celovcu, pa tudi pisatelj, dobitnik treh večernic, Večerove nagrade za najboljše leposlovje za otroke in mladino, letos pa med šestimi finalisti za Andersenovo nagrado, najvišje mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti.
V žiriji sodelujeta še publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj in Alen Albin Širca z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete.
Do srede aprila bodo žirantke in žiranta brali na izpadanje, 23. aprila, na svetovni dan knjige, bodo oznanili najodličnejšo deseterico, mesec pozneje velikih pet finalistov.
Na letošnjem seznamu, ki so ga na podlagi vzajemne baze podatkov Cobib sestavili v Narodni in univerzitetni knjižnici, je nekaj več kot 130 naslovov, v primerjavi z lansko številko približno 40 manj, bo pa žirija prvotni seznam dopolnjevala z manjkajočimi naslovi in črtala z njega ponatise, dela, natisnjena na zahtevo, in druge naslove, ki ne spadajo na seznam. Na koncu bodo ostali le izvirni slovenski romani, ki so prvič izšli v knjižni obliki z lansko letnico izida.
Preliminarni bežni pregled je pokazal, da so letos na seznamu del, ki jih bo žirija natančno analizirala, štirje romani doslejšnjih dobitnikov te nagrade: Tadeja Goloba, Zorana Hočevarja, Ferija Lainščka in Mihe Mazzinija. Golob je prejel nagrado leta 2010 za roman Svinjske nogice, med peterico finalistov se je uvrstil leta 2017 z romanom Jezero, med deseterico je bil leta 2014 z Ali boma ye! in lani z Leninovim parkom. Letos je na seznamu njegov roman Dolina rož.
Dobitnik kresnika leta 1998 za roman Šolen z brega Zoran Hočevar je bil med deseterico še dvakrat, leta 2005 z Rožencvetom, leta 2011 z romanom Ernijeva kuhna, letos je v igri za nagrado z romanom Čeprav seveda. Dobitnik dveh kresnikov, 1992. za Namesto koga roža cveti in 2007. za Murišo, Feri Lainšček je bil med finalisti leta 2000 s Petelinjim zajtrkom, 2004. z romanom Ločil bom peno od valov, leta 2008 z Nedotakljivimi, letos je na seznamu Zadoščenje. Mazzini, dobitnik kresnika leta 2016 z Otroštvom, je bil med desetimi izbranimi romani leta 2011 z Nemško loterijo, 2014. s Palomo negro, 2015. z Izbrisano in 2017. z Zemljevidi tujih življenj, letos z romanom Funny.
Med avtorji, katerih dela so bila v preteklih treh desetletjih med finalisti ali v deseterici in so lani objavili roman, so še Gabriela Babnik (roman Tri smrti), Emil Filipčič (Moto), Igor Karlovšek (Sodišče), Zdenko Kodrič (Pet ljubezni), Sebastijan Pregelj (V Elvisovi sobi), Peter Rezman (Mesto na vodi), Veronika Simoniti (Ivana pred morjem), Suzana Tratnik (Norhavs na vrhu hriba) in Lenart Zajc (Delci svetlobe).
Nagrado kresnik so doslej prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega mu je žirija namenila posthumno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu Boeta, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (edini štirikrat), Andrej E. Skubic (trikrat), Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko, Miha Mazzini, Goran Vojnović (trikrat), lani je z biografskim romanom Belo se pere na devetdeset slavila Bronja Žakelj.
»Veselim se, da se bomo spet podali na lov za literarnimi biseri, in nadejam se lepih presenečenj,« je včerajšnji prvi sestanek žirije v novi sestavi komentirala njena predsednica, Delova novinarka Mimi Podkrižnik.
Ker se je dvema članoma žirije iztekel mandat, sta mesti zasedla nova člana, Anja Mrak, samostojna strokovna sodelavka na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete, kjer izvaja tudi vaje iz svetovne književnosti, in Peter Svetina, profesor za slovensko in južnoslovanske književnosti na inštitutu za slavistiko Alpsko-jadranske univerze v Celovcu, pa tudi pisatelj, dobitnik treh večernic, Večerove nagrade za najboljše leposlovje za otroke in mladino, letos pa med šestimi finalisti za Andersenovo nagrado, najvišje mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti.
V žiriji sodelujeta še publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj in Alen Albin Širca z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete.
Do srede aprila bodo žirantke in žiranta brali na izpadanje, 23. aprila, na svetovni dan knjige, bodo oznanili najodličnejšo deseterico, mesec pozneje velikih pet finalistov.
Na letošnjem seznamu, ki so ga na podlagi vzajemne baze podatkov Cobib sestavili v Narodni in univerzitetni knjižnici, je nekaj več kot 130 naslovov, v primerjavi z lansko številko približno 40 manj, bo pa žirija prvotni seznam dopolnjevala z manjkajočimi naslovi in črtala z njega ponatise, dela, natisnjena na zahtevo, in druge naslove, ki ne spadajo na seznam. Na koncu bodo ostali le izvirni slovenski romani, ki so prvič izšli v knjižni obliki z lansko letnico izida.
Štirje romani dobitnikov kresnika
Preliminarni bežni pregled je pokazal, da so letos na seznamu del, ki jih bo žirija natančno analizirala, štirje romani doslejšnjih dobitnikov te nagrade: Tadeja Goloba, Zorana Hočevarja, Ferija Lainščka in Mihe Mazzinija. Golob je prejel nagrado leta 2010 za roman Svinjske nogice, med peterico finalistov se je uvrstil leta 2017 z romanom Jezero, med deseterico je bil leta 2014 z Ali boma ye! in lani z Leninovim parkom. Letos je na seznamu njegov roman Dolina rož.
Dobitnik kresnika leta 1998 za roman Šolen z brega Zoran Hočevar je bil med deseterico še dvakrat, leta 2005 z Rožencvetom, leta 2011 z romanom Ernijeva kuhna, letos je v igri za nagrado z romanom Čeprav seveda. Dobitnik dveh kresnikov, 1992. za Namesto koga roža cveti in 2007. za Murišo, Feri Lainšček je bil med finalisti leta 2000 s Petelinjim zajtrkom, 2004. z romanom Ločil bom peno od valov, leta 2008 z Nedotakljivimi, letos je na seznamu Zadoščenje. Mazzini, dobitnik kresnika leta 2016 z Otroštvom, je bil med desetimi izbranimi romani leta 2011 z Nemško loterijo, 2014. s Palomo negro, 2015. z Izbrisano in 2017. z Zemljevidi tujih življenj, letos z romanom Funny.
Med avtorji, katerih dela so bila v preteklih treh desetletjih med finalisti ali v deseterici in so lani objavili roman, so še Gabriela Babnik (roman Tri smrti), Emil Filipčič (Moto), Igor Karlovšek (Sodišče), Zdenko Kodrič (Pet ljubezni), Sebastijan Pregelj (V Elvisovi sobi), Peter Rezman (Mesto na vodi), Veronika Simoniti (Ivana pred morjem), Suzana Tratnik (Norhavs na vrhu hriba) in Lenart Zajc (Delci svetlobe).
Nagrado kresnik so doslej prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega mu je žirija namenila posthumno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu Boeta, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (edini štirikrat), Andrej E. Skubic (trikrat), Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko, Miha Mazzini, Goran Vojnović (trikrat), lani je z biografskim romanom Belo se pere na devetdeset slavila Bronja Žakelj.
