V nadaljevanju preberite:
Senegalska pisateljica, aktivistka in učiteljica Mariama Bâ (1929–1981) je v prvoosebnem romanu Dolgo dolgo pismo, kritiki (neprostovoljne) poligamije, tradicionalne družbene razslojitve in (medsebojne) represije žensk, izpisala »najbolj občuteno predstavitev položaja ženske v afriški književnosti«. Odgovorna urednica Založbe /*cf. Amelia Kraigher dodaja, da se »skozi postopno razkrivanje življenjskih zgodb dveh dolgoletnih prijateljic pred bralcem razgrne občutljiv prikaz položaja žensk v senegalski družbi sedemdesetih let 20. stoletja, njihova razpetost med starodavnimi izročili, versko tradicijo in izrazito sodobnim občutenjem sveta. Skozi številne opisne detajle se razkriva široko razumevanje in spoštovanje mnogih tradicionalnih vrednot in običajev, hkrati pa pisateljica brez moraliziranja obsoja tista družinska in družbena izročila, ki se kot breme prenašajo iz roda v rod na plečih žensk. Dolgo dolgo pismo je izrazito emancipatorna knjiga, ki razume zapletenost, predvsem pa prepletenost družbenih, socialnih, etničnih, verskih, spolnih neenakosti v občutljivem obdobju, ko se je Senegal osvobajal bremena kolonializma in se le počasi levil v samostojnost.«
