Marko Kravos odslej na čelu Bralne značke

Na včerajšnjem popoldanskem zboru članov Društva Bralna značka je bil – po izteku mandata Slavka Pregla, ki je nasledil Igorja Saksido in Dragico Haramija – za novega predsednika izvoljen Marko Kravos.
 
Tržaški pesnik, prozaist, avtor knjig in radijskih iger za otroke, esejist in prevajalec je bil soustanovitveni urednik revije Zaliv, kot docent je vodil oddelek za slovenistiko in predaval o slovenski književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu, dolga leta je bil urednik Založništva tržaškega tiska, predsedoval je Slavističnemu društvu v Trstu, Slovenskemu klubu v Trstu, Zvezi slovenskih kulturnih društev v Italiji, od leta 1996 do leta 2000 je bil predsednik Slovenskega centra Pen.
 
V bralno značko, ki je poseben slovenski fenomen (zdaj je v 59. sezoni), je prostovoljno vključenih okrog 70 odstotkov osnovnošolcev, v vseh programih sodeluje več kot 140.000 otrok, ki jih vodi več kot 7000 mentorjev. Vsako leto se okoli 40 odstotkov devetošolcev uvrsti med zlate bralce.
 
Bralno značko sta po češkem zgledu osnovala ravnatelj osnovne šole na Prevaljah, pisatelj Leopold Suhodolčan, in profesor slovenščine na tej šoli, Stanko Kotnik. Prvo tekmovanje za Prežihovo bralno značko so razglasili na področju štirih koroških občin v jeseni leta 1960, prve Prežihove bralne značke pa so bile podeljene maja 1961 na Prevaljah.
 
Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. Ves čas se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim (šolske) knjižnice, hkrati pa je kot obšolska/interesna dejavnost lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim, in tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje.
 
Od začetka devetdesetih let, ko se je gibanje posodobilo z motivacijskim programom S knjigo v svet, je to tudi njeno geslo. Gibanje gradi na tradiciji bralnih značk, poimenovanih po slovenskih pisateljih, oziroma Zveze bralnih značk Slovenije, ki je od sedemdesetih let dalje organizacijsko delovala kot eden nacionalnih programov v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije.
 
V nedavnem zapisu v Delu je dosedanji predsednik Slavko Pregl zapisal: »Samostojna Slovenija je uvedla davek na knjige. Založništvu je odvzela vlogo dejavnosti posebnega družbenega pomena. V zadnjih petih letih je obseg panoge polovico manjši. Nakupi knjig za splošne knjižnice od leta 2007 ves čas padajo, sredstva ministrstva za kulturo za nakupe so znotraj tega v zadnjih petih letih znižali za polovico (na 1,77 milijona evrov). Standard za šolske knjižnice – ena knjiga na šolarja na leto – se ne uresničuje (v številkah: šolske knjižnice na leto ne kupijo približno 120.000 knjig). Na leto je v knjižnicah 25 milijonov izposoj (in šest milijonov v šolskih knjižnicah), 23 odstotkov prebivalcev Slovenije je članov splošnih knjižnic. Bralna značka na leto zajame več kot 140.000 prostovoljnih mladih bralcev.«
 
Delno so te številke tudi odgovor na mnenje poslanke državnega zbora in bivše učiteljice, ki je januarja letos na družbenem omrežju twitter ugotovila, da opaža zamorjenost otrok z bralno značko – in za to mnenje požela dolg niz ogorčenih protimnenj.
 
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS že 15 let izdaja ponatise odličnih knjig s pomočjo sponzorjev in donatorjev, program Bralne značke pa na nacionalni ravni financira javna agencija za knjigo.

V zadnjem desetletju in pol je Bralna značka podarila že 532.500 knjig osnovnošolcem v Sloveniji in zunaj meja domovine, od tega 295.500 knjig zlatim bralkam in zlatim bralcem; 212.000 slikanic prvošolcem; preostale v drugih priložnostnih darilnih akcijah Bralne značke.

Obstaja tudi Bralna značka za odrasle, ki se je začela razvijati v sklopu programov splošnih knjižnic, društvo vodi tudi dva programa, spodbujanje medgeneracijskega branja in zdaj že sklenjen projekt V objemu besed, ki je bil namenjen razvoju družinske pismenosti.