Maščevanje je zapleteno, a sladko
Če ste bili prepričani, da je maščevanje preprosto, se motite. Je sladko. Švedski novinar in pisatelj Jonas Jonasson nas v petem romanu, prav tako polnem iskrivega humorja in globokih premislekov o sodobnem svetu, popelje v svet visoke umetnosti in pritlehnih dejanj, iskrenih čustev in lažnivega sprenevedanja.
Maščevanje je sladko, d. o. o., ki je nedavno izšlo pri Mladinski knjigi v prevodu Andreja Hitija Ožingerja, je peti roman Jonasa Jonassona, ki je zaslovel z zdaj že legendarnim prvencem Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil. Dolgoletni novinar je bil svojčas uspešen poslovnež z lastnim medijskim podjetjem, ki je zaposlovalo več kot sto ljudi. To ga je sčasoma začelo dušiti, saj je preveč delal in zbolel. Zato je svoje podjetje dobro prodal, se preselil v Švico ter se posvetil družini in pisanju.
Kmalu po izdaji prvenca Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil (2012) se je pokazalo, da se je pravilno odločil. Roman je postal uspešnica, prevedli so ga v več kot petinštirideset jezikov ter prodali več kot 10 milijonov izvodov. Prvenec so prelili tudi v film, ki velja za najuspešnejši švedski film vseh časov, prav tako je dobil nadaljevanje Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil. Vmes je Jonasson napisal še dva izjemna romana, polna skandinavskega humorja, in sicer Analfabetka, ki je obvladala računstvo in Morilec, ki je hotel v nebesa. Vse njegove romane imamo tudi v slovenskem prevodu, izšli so pri Mladinski knjigi.
Srčni humor in bridkost vsakdana
Tudi njegov drugi roman Analfabetka, ki je obvladala računstvo krasi srčen humor, pomešan z bridko analizo svetovne zgodovine in politike, kar je značilno za vsa njegova dela. Pod taktirko prekaljenega islandskega hollywoodskega producenta Jonija Sighvatssona, ki je produciral Stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil, nastaja tudi film o analfabetki.
Jonasson je z nabritim stoletnikom Allanom Karlssonom spodbudil dva močna tokova: pisanje o dogodivščinah starostnikov, kar sta uspešno nadaljevala na primer Fredrik Backman v romanu Mož z imenom Ove ter Hendrik Groen s Skrivnimi dnevniki, ter nov skandinavski humor kot svetlo plat njihovih kriminalk.
Masajski bojevniki na Švedskem
Roman Maščevanje je sladko, d. o. o. s humorno zgodbo poveže masajske bojevnike in švedske žrtve v maščevalno zgodbo proti Victorju Alderheimu, ki je velika baraba. Kot ekstremni švedski nacionalist se je vsilil na delo v uspešno galerijo, kjer so prodajali gnusno sodobno umetnost in kaj malo pravih domačijskih švedskih slik. Poročil se je z lastnikovo hčerjo in jo po smrti tasta opeharil, da je dobila le pol krone in uporabo stanovanja. Sina Kevina, ki mu ga je prinesla umirajoča temnopolta prostitutka, pri kateri je bil redna stranka, je zapustil sredi kenijske savane. Otroka so našli Masaji ter ga vzgojili v bojevnika, ki se je nato vrnil na Švedsko, da bi našel očeta. Z eno sliko Irme Stern si je plačal letalsko karto, z drugo, ki je prav tako vredna precej milijonov švedskih kron, pa odpotoval v domovino.
Tam je v očetovem stanovanju, kjer je nekaj časa živel, srečal nekdanjo mačeho Jenny in hitro sta ugotovila, da se želita maščevati Victorju. S pomočjo moškega, specializiranega za maščevalne storitve, sta skovala načrt, da bi v Victorjevo klet spravili živo kozo, nekaj ponarejenih slik, štiri velike škatle nenavadnih erotičnih igračk, kilogram moke in poklicali policijo.
