V nadaljevanju preberite tudi:
»Imamo posebno dovoljenje za organizacijo sejma: v skladu z zdajšnjimi zdravstvenimi in varnostnimi načrti bo prireditev lahko vsak dan obiskalo 25.000 ljudi.« S temi besedami je direktor frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos na začetku prejšnjega meseca napovedal 73. izdajo največje tovrstne prireditve na svetu. Letos bodo sejem, ki se začne danes in bo trajal do nedelje, torej izvedli v hibridni in ne le spletni obliki kot lani.
Frankfurtskega sejma se letos udeležuje okrog 1500 podjetij iz 70 držav, napovedani so nastopi več kot dvesto avtorjev, kar je v primerjavi z lanskim, ki so ga bili prisiljeni odpovedati v fizični obliki in prirediti v eksperimentalni spletni, ki je ponudila dvesto šestdeset ur programa, precej drugače, sejma se je leta 2019 na primer udeležilo rekordnih 7500 razstavljavcev, obiskalo pa ga je več kot tristo tisoč knjigoljubcev. Ob lanskem je Karin Schmidt-Friderichs, predsedujoča nemški zvezi založnikov in knjigotržcev, povedala: »Jesen brez tisočev srečanj na sejmu je mogoča, ni pa nekaj, kar bi si želeli,« zato so se frankfurtski organizatorji letos potrudili, da bi vse potekalo skoraj normalno. Vstopnice so poimenske (ob rezervaciji se je bilo treba izkazati s potrdilom PCT), v dvorane dovajajo svež, nerecirkuliran zrak, razporeditev sejemskih stojnic je razkošna, seveda je odveč dodajati, da morajo vsi udeleženci nositi maske. Za zavedanje, da v mestu poteka največji knjižni sejem, bo vse do nedelje skrbel tudi festival Bookfest z nastopi pisateljev na številnih prizoriščih, prav tako bralski festival Open Books, na katerem bodo nemški, avstrijski in švicarski založniki predstavljali nove leposlovne in neleposlovne naslove izvirnih in prevedenih del.
Tsitsi Dangarembga je lavreatka letošnje frankfurtske nagrade za mir. FOTO: David Clarke
Edninska množinskost Kanade
Letošnja častna gostja največjega sejma vsebin je Kanada s programom Edninska množinskost, pravzaprav je ponovna častna gostja, saj so marsikaj prikazali že lani, pravo gostovanje pa je kanadsko superministrstvo za kulturno dediščino v dogovoru s sejmom in tremi naslednjimi gostjami, Španijo, Slovenijo in Italijo, premaknilo na letos. Nemškim bralcem so Kanadčani v začetku priprav na gostovanje pred petimi leti nameravali ponuditi dvesto kanadskih knjig, a so se precej ušteli: pripravili so seznam skoraj štiristo novih nemških prevodov del kanadskih avtorjev in ilustratorjev in knjig o Kanadi. Sinočnjega slovesnega odprtja sejma se je poleg nemške ministrice za kulturo Monike Grütters udeležila tudi kanadska generalna guvernerka Mary May Simon, od julija letos prva Indijanka na tem položaju, v spletnem prenosu pa je dobila besedo tudi največja kanadska pisateljska zvezdnica Margaret Atwood. Guvernerka je že pred začetkom sejma poudarjala velik pomen kanadskih avtorjev in umetnikov na svetovnem odru, v Frankfurtu pa nameravajo, kot je zapisala v sporočilu, spodbujati prodajo kanadskih knjig v času, ko je pandemija močno prizadela umetniški in literarni sektor.
Slovenska stojnicaSlovenska Javna agencija za knjigo bo na sejmu prisotna z nacionalno stojnico, pripravila je tudi tri dogodke: sinoči je bil v frankfurtskem katoliškem kulturnem centru Haus am Dom koncert Anje Zag Golob in Draga Ivanuše, slovenska pesnica pa je v nemščini brala pesmi iz leta 2019 samozaložene zbirke da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge …, ki jo bo prihodnje leto v prevodu Lize Linde izdala dunajska založba Edition Korrespondenzen. Nocoj bo v klubu Yok Yok pesniški večer z Miljano Cunta in Anjo Zag Golob, v okviru evropskega projekta Vsaka zgodba šteje iz programa Ustvarjalna Evropa pa bo jutri na sejmišču v organizaciji JAK poslovno srečanje založnikov otroške in mladinske literature. Na sejmu letos sodeluje tudi sedem slovenskih založnikov: Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Založba Pivec, Goga, Miš, KUD Sodobnost International, Malinc in Beletrina.
Tradicionalno nagrado za mir, ki jo zadnji dan sejma, na nedeljo, v frankfurtski cerkvi sv. Pavla vse od leta 1950 podeljuje nemško borzno združenje založnikov in knjigotržcev, bo letos prejela pisateljica, režiserka in aktivistka Tsitsi Dangarembga iz Zimbabveja, slavnostno utemeljitev pa bo prebrala Auma Obama, starejša polsestra nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame.
Na sinočnjem slovesnem odprtju sejma je v spletnem prenosu dobila besedo tudi največja kanadska pisateljska zvezdnica Margaret Atwood. FOTO: Reuters
