Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

EP: komunistični režim v Sloveniji usmrtil več deset tisoč ljudi

V resoluciji ugotavljajo, da je jugoslovanski režim v Sloveniji zunajsodno usmrtil več deset tisoč civilistov in vojnih ujetnikov.
Resoluciji so nasprotovali evropski poslanci socialistov, liberalcev, zelenih in levice. FOTO: Frederick Florin/AFP
Resoluciji so nasprotovali evropski poslanci socialistov, liberalcev, zelenih in levice. FOTO: Frederick Florin/AFP
8. 7. 2025 | 13:03
8. 7. 2025 | 15:03
5:28

Evropski parlament je danes s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi sprejel resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji.

V resoluciji ugotavljajo, da je jugoslovanski komunistični režim v Sloveniji zunajsodno usmrtil več deset tisoč civilistov in vojnih ujetnikov. Opozarjajo tudi, da je slovenska vlada leta 2023 odpravila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, »kar je velik korak nazaj v prizadevanjih za zgodovinsko pravičnost, spravo in spoštovanje žrtev«.

image_alt
Slovenski razkol bo odmeval v Strasbourgu

Zapisali so, da si žrtve komunističnih pobojev v Sloveniji zaslužijo spomin in spoštovanje, ohranjanje zgodovinskega spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov pa pripomore h gradnji pravične in demokratične družbe.

Navajajo tudi, da je državni zbor decembra lani sprejel zakon, ki prepoveduje uporabo simbolov nacizma, fašizma in njunih kolaboracionističnih organizacij iz druge svetovne vojne, ne pa tudi simbolov komunizma.

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić

Izraža tudi prepričanje, da bi moral biti spomin na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi, del kolektivnega spomina, ki oblikuje sodobno evropsko zgodovino, zavedajo pa se zločinov, ki so jih zagrešili nacistični, fašistični in komunistični totalitarni režimi, ter vloge, ki so jo ti zločini imeli pri dojemanju zgodovine v Evropi.

Obsodba revizionizma in poveličevanja kolaborantov

Obsodili so tudi »zgodovinski revizionizem in poveličevanje nacističnih kolaborantov in drugih vojnih akterjev, odgovornih za grozodejstva med drugo svetovno vojno in po njej, vključno s trivializacijo zločinov nacističnih in fašističnih režimov ter njihovih zaveznikov, pa tudi dejanja kolaboracionističnih sil in jugoslovanskih komunističnih oblasti«.

Dolgoletni vodja komunistične Jugoslavije Josip Broz - Tito. FOTO: Arhiv S. N.
Dolgoletni vodja komunistične Jugoslavije Josip Broz - Tito. FOTO: Arhiv S. N.

Pozvali so k ohranjanju spomina na vse nedolžne žrtve komunističnega režima v Sloveniji, od njegovega začetka do padca. Poudarili so vztrajno prizadevanje, da bi v celoti razkrili zgodovinska dejstva, in nadaljevanje uradne preiskovalne misije za odkrivanje množičnih grobišč v Sloveniji, da bi dokumentirali in preverili zgodovinske dokaze o storjenih zločinih.

image_alt
Resolucija o žrtvah komunizma sprejeta, socialisti na nogah

Poudarili so tudi, da mnogi odgovorni za povojne zločine niso odgovarjali za svoja dejanja. Ocenili so, »da je treba žrtve druge svetovne vojne in povojnega maščevalnega nasilja jugoslovanske komunistične oblasti v Sloveniji ustrezno in dostojno pokopati«. Slovensko oblast so pozvali, naj si še naprej z vsemi močmi prizadeva, da bi zagotovila univerzalno pravico do pokopa, in naj ohrani podporne institucije, ki prispevajo k akademski in z dokazi podprti razlagi zgodovinskih dogodkov.

Poziv k nacionalnemu dnevu spomina

Opravile naj bi tudi dostojen pokop in postavijo spominska obeležja, ki bodo pomnik za prihodnje generacije. Ocenili so, da bi se bilo treba z nacionalnim dnem spomina v Sloveniji pokloniti žrtvam avtoritarnih in totalitarnih režimov, vključno s komunizmom, da bi se spoštovala zgodovinska pravičnost in pripomoglo k spravi.

Pozvali so tudi k celovitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb, zlasti Kosa in Udbe. Poudarili so, da bi bilo treba obsoditi vse totalitarne režime in da se njihovi simboli ne bi smeli poveličevati. Zapisali so tudi, da totalitarni jugoslovanski komunistični režim ni zakrivil zločinov samo v Sloveniji, ampak so bile njegove žrtve v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah in avtonomnih pokrajinah.

»Danes občutim zadoščenje. Glasovali smo o resnici in dostojanstvu. Ne samo za žrtve komunizma v Sloveniji, ampak tudi širše. Nobena družina, noben narod ne bi smel čakati desetletja, da pokoplje svoje ljubljene. Žal mi je, da naši kolegi iz političnih skupin socialistov, liberalcev in zelenih niso pokazali solidarnosti z vsemi, ki si prizadevamo za zgodovinsko pravičnost in spoštovanje žrtev. Polni so besed o človekovih pravicah, a politizirajo dostojen pokop žrtev komunizma in zagovarjajo dvojne standarde za tiste, ki so zagrešili zločine. Njihov cilj ni pokopati mrtve, ampak želijo pokopati resnico,« je sprejetje resolucije komentirala njena pobudnica in evropska poslanka SDS Romana Tomc.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine