Poziv k skupnemu branju v deželi knjige

»Tu gre za nacionalni interes,« je stvarno ugotovil odhajajoči minister za kulturo Tone Peršak na predstavitvi prvega nacionalnega meseca skupnega branja. K branju, k dvigu bralne kulture in bralne pismenosti, ki nista zavidljivi, smo vabljeni vsi, mlajši in starejši bralci, med 8. septembrom, mednarodnim dnevom pismenosti, in 8. oktobrom, ko se bo končal teden otroka.

Z nacionalnim mesecem skupnega branja se vpletene institucije vključujejo v gradnjo nacionalne mreže, ki se na podlagi predloga nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti vzpostavlja že letos. Dolgoročni cilj nacionalne mreže je dvig bralne kulture in bralne pismenosti vseh prebivalcev v Sloveniji, slovenskem zamejstvu in med Slovenci po svetu.

Bralni mesec je zamisel, ob kateri so združili moči Bralno društvo Slovenije, društvo Bralna značka – Zveza prijateljev in mladine, Društvo slovenskih pisateljev, mestne knjižnice iz Ljubljane, Maribora, Kranja, slovenska sekcija Ibby, mednarodne zveze za mladinsko književnost, Združenje splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev, partner in sofinancer komunikacijske akcije je Javna agencija za knjigo, seveda sodelujeta ministrstvi za kulturo in izobraževanje, znanost in šport, partner in sofinancer je tudi Andragoški center Slovenije. Častna pokrovitelja nacionalnega meseca skupnega branja sta predsednik Borut Pahor in Slovenska nacionalna komisija za Unesco.

Mesec ima osem ambasadorjev, vsi so nagrajenke in nagrajenci Slovenskega bienala ilustracij, Suzano Bricelj, Zvonka Čoha, Jelko Godec Schmidt, Marjana Mančka, Matijo Medveda, Ano Zavadlav, Andrejo Peklar in Petra Škerla. Odzvali so se povabilu organizatorjev, predstavljeni so z ilustracijo po njihovem izboru, a s tako, na kateri sta upodobljena vsaj dva, ki skupaj bereta.

V sodelovanju s partnerji in podporniki organizatorji pripravljajo različne bralnospodbujevalne dogodke, po Sloveniji bodo potekale prireditve za otroke in mlade ter družine, odrasle in strokovne delavce. Javnost si lahko ogleda seznam prireditev na spletni strani z dogodkovnikom, ki ga je Andragoški center Slovenije zasnoval tako, da omogoča uporabnikom iskanje po različnih kriterijih. Ta se iz dneva v dan polni, dogodkov, ki jih lahko prispeva kdorkoli, je krepko več kot sto.
 

Podpovprečni Slovenci

Na predstavitvi je bil poučen nastop direktorja Andragoškega centra Slovenije Andreja Sotoška, predstavil je pomen vzpostavitve nacionalne mreže za bralno pismenost in bralno kulturo, ki jo je letos začel graditi center. Z dejstvom, ki ga je navedel, se namreč ni hvaliti:

Najobsežnejša svetovna razi­skava o kompetencah ali zmožnostih odraslih (Programme for International Assessment of Adult Competences) je pred dvema letoma v slovenski izdaji pokazala, da Slovenci dosegajo nižje rezultate od povprečja v OECD na področju besedilnih in matematičnih spretnosti ter reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih.

Dosežki odraslih na področju besedilnih spretnosti so se sicer opazno izboljšali v zadnjih dveh desetletjih, a dejstvo ostaja: prvo ali manj kot prvo raven besedilnih spretnosti je v Sloveniji doseglo okrog 24,9 odstotka odraslih, kar je večji delež, kot je povprečje OECD, 18,9 odstotka.

Na lestvici besedilnih spretnosti odraslih sta na prvem mestu Japonska in Finska, po poročilu Svetovnega gospodarskega foruma Japonci poznajo celo besedo  – cundoku – za kopičenje še neprebranih knjig, Finci pa so v raziskavi Johna Millerja z Državne univerze Connecticuta uvrščeni na prvo mesto po kulturni vitalnosti oziroma pismenosti, kamor niso vštete le bralne navade, ampak tudi število javnih knjižnic, časnikov, dolžina šolanja in dosegljivost računalnikov.

Svetovni gospodarski forum je ob letošnjem dnevu knjige objavil, da večina gospodinjstev EU več kot za počitnice zapravi za knjige in časopise (največ Slovaki in Nemci, najmanj Bolgari in Grki), povprečni čas branja na dan pa sega od dveh minut v Franciji do trinajstih v Estoniji.