Spomin je edini paradiž

Zbornik, spominsko delo in avtobiografija, tri dela o koroški preteklosti in prihodnosti.
Fotografija: Tri koroške knjige, predstavljene včeraj v okviru 19. Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Foto Promocijsko Gradivo
Odpri galerijo
Tri koroške knjige, predstavljene včeraj v okviru 19. Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Foto Promocijsko Gradivo

V okviru 19. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja, so včeraj v dvorani Slovenske matice predstavili tri knjige: zbornik Koroška na novo – Kärnten neu (Drava, 2020), spominsko delo Lojzeta Wieserja Kako bo, ko te bo obdajala tema ali Spomin je edini paradiž (Wieser, 2021) in avtobiografsko delo Florijana ­Lapuscha Bližina preteklosti, korenine prihodnosti, ki ga je lani izdala Slovenska prosvetna zveza, založil pa Javni sklad za ­kulturne dejavnosti.

Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so se začeli v sredo z odprtjem razstave Sledovi slikarja in kiparja Alberta Mesnerja v Galeriji Družina, sklenili se bodo 5. novembra. Poleg treh predstavitev knjig – danes bodo predstavili deli Fabjana Hafnerja Iz jezika, ki ga ni (Cankarjeva založba, 2020) ter Alenke Weber in Mateje Gomboc Slovenski poslovni jezik (Mohorjeva, 2020), prihodnji teden še dela Jožeta Tilla Zgodovina krščanstva na Koroškem, S pogledom na širšo regijo (Mohorjeva, 2021), Jožeta Kopeiniga V začetku je bila beseda/V začetku je bila slika (Mohorjeva, 2021) in Darke Zvonar-Predan Celovški pogovori (Mohorjeva, 2020) – bodo ponudili še koncert Koroška pesem prek meja s Kvintetom bratov Smrtnik, pevsko skupino Dekleta Smrtnik in harmonikarjem Tomažem Boškinom v Cankarjevem domu ter lutkovno predstavo BiOlimpijske igre v izvedbi lutkovne skupine Srce iz Dobrle vasi v Mini Teatru, sklepna dogodka pa bosta recital besedil Janka Messnerja Beseda je kulturnemu človeku dragulj v Mini Teatru in zaprtje Mesnerjeve razstave.

Tri knjige

Koroška na novo – Kärnten neu, uredila Jani Oswald in Lojze Wieser (Drava, 2020)
Koroška na novo – Kärnten neu, uredila Jani Oswald in Lojze Wieser (Drava, 2020)
V zborniku Koroška na novo, ki sta ga uredila Jani Oswald in Lojze Wieser, so objavljeni raznoliki zapisi enajstih avtorjev o koroški preteklosti in prihodnosti (Cornelia Vospernik, Lojze Wieser, Oliver Vitouch, Angelica Ladurner, Johannes Zechner, Jutta Steininger, Werner Wintersteiner, Oliver Welter, Dietrich Kropfberger, Manfred Sauer in Peter Handke). Založba je izid knjige pospremila z ugotovitvijo, da ponuja pogled od znotraj in od zunaj na Koroško ter odgovarja na vprašanja, kakršna so: Gre za narod in jezik brez ozemlja? Gre za človekove pravice in demokracijo? Smo še vedno v objemu nacionalnih sporov preteklega stoletja? Kako je leta 2006 spletna akcija proKärnten/zaKoroško, ki jo je podprlo 44.000 ljudi, vplivala na ozaveščanje duha v deželi? Kam hočemo, po kateri poti?

Lojze Wieser: Kako bo, ko te bo obdajala tema ali Spomin je edini paradiž (Wieser, 2021)
Lojze Wieser: Kako bo, ko te bo obdajala tema ali Spomin je edini paradiž (Wieser, 2021)
Vsega 33 strani po besedah Jerneje Jezernik obsega​ Wieserjeva literarizirana spominska proza, ki jo je avtor zapisal v spomin na svojo mamo Ano Wieser pred šestimi leti. Za tokratno izdajo, posebej v nemškem in slovenskem jeziku, je navrgel: »Medsebojno prepletanje jezikov sem v pričujoči izdaji izluščil iz takratnega, položaju primernega oklepa. Pred nami sta zdaj dve samostojni izdaji v dveh jezikih, ki sta si sicer podobni, a nikakor ne enaki, vsaka je v dopolnitvi stvaritev zase.«

Florijan Lapusch: Bližina preteklosti, korenine prihodnosti: avtobiografija koroškega Slovenca (Slovenska prosvetna zveza/JSKD)
Florijan Lapusch: Bližina preteklosti, korenine prihodnosti: avtobiografija koroškega Slovenca (Slovenska prosvetna zveza/JSKD)
Delo Florijana Lapuscha s podnaslovom Avtobiografija koroškega Slovenca je njegova vnukinja Vera Wutti-Incko uredila tako, da je dedovo življenjsko zgodbo razdelila na več delov, v katerih opisuje otroštvo in mladost v Podsinji vasi, prvo svetovno vojno, ki jo je kot avstro-ogrski vojak preživel na ruski fronti ter v ujetništvu v Sibiriji, kjer je delal na posestvih dveh nemških kmetov. Po vrnitvi domov se je posvetil oživljanju kulturnega delovanja in zadružništvu. Ker je bil zavedni Slovenec, so ga leta 1942 z družino nasilno izselili v Nemčijo. Po vrnitvi je sodeloval pri ponovni vzpostavitvi slovenskega zadružništva ter se zavzemal za ohranitev slovenskega življa na Koroškem. S komentarji in opombami je knjigo opremil Štefan Pinter, spremni besedili sta prispevala Avguštin Malle in Daniel Wutti.

Komentarji: