Uspešno pandemično klikanje
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (Wipo) je na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se bo sklenl v nedeljo, objavila poročilo o založniški industriji, ki je nastalo v sodelovanju z Mednarodno zvezo založnikov (Ipa). Podatke za lansko leto so priskrbele nacionalne založniške zveze iz več kot petdesetih držav, nekateri večji knjižni trgi, kakršna sta na primer kitajski in indijski, v poročilu niso zajeti. Splošna ugotovitev: pandemija je pospešila nekatere trende.
Po podatkih iz poročila je kriza, ki jo je povzročila pandemija covida-19, na prihodke založniških podjetij v primerjavi s predlanskim letom vplivala skrajno različno. V Turčiji so zaznali padec za 31,6 odstotka, v Braziliji za 19,8, za 7,3 na Švedskem in za 5,6 odstotka v Kolumbiji. Popolnoma drugačne podatke so sporočili iz Japonske, kjer so se založniški prihodki dvignili za 10,7 odstotka, v Italiji je bilo 8,6 odstotka več posla kot leto pred tem, na Norveškem 4,2 odstotka več, nekaj manj na Finskem, 3,8 odstotka, in na Novi Zelandiji, 2,5 odstotka.
Veliki pohod spletne prodaje
Dve izmed največjih založništev, ameriško in britansko, sta zaznali manjši dvig prihodkov, prvo le za 0,6 odstotka, drugo za okrogla 2 odstotka. Le iz dvanajstih držav so Wipu sporočili podatke o prihodkih ločeno po prodajnih kanalih, a vsaj po nekaterih podatkih je mogoče ugotoviti, da se je spletni prodaji godilo več kot odlično: v Veliki Britaniji je v skupni prodaji knjig spletna prodaja generirala 68,6 odstotka prihodkov, v Braziliji 38,7 in na Švedskem okroglih 38 odstotkov.
Primerjave med lanskim letom in letom pred pandemijo so dosegljive le za nekaj knjižnih trgov, v poročilu je navedeno, da se je delež spletne prodaje v Veliki Britaniji v enem letu povečal za 13,4, v Turčiji pa kar za 43 odstotkov.
V dveh tretjinah od 27 držav, za katere je mogoče primerjati podatke o številu izdanih knjižnih naslovov z letom 2019, so zaznali padec števila novih izdaj, še največji v Španiji, kjer je lani izšlo 12,8 odstotka manj knjig. V 19 državah, o katerih so bili dosegljivi podatki o formatih izdaj, se je povečalo število digitalnih izdaj, v Čilu na primer za 21,4 odstotka.
Glavni ekonomist Svetovne organizacije za intelektualno lastnino Carsten Fink je objavo poročila pospremil z izjavo: »Dobra novica za založniško industrijo je seveda to, da med pandemijo povpraševanje po knjigah ni usahnilo, vendar zbrani podatki niso enoznačni. V nekaterih državah se je prihodek od prodaje opazno povečal, na nekaterih knjižnih trgih se je zmanjšal. Najbolj opazni gibanji sta usmeritev k digitalnim izdajam in čedalje večji delež spletne prodaje v skupni prodaji knjig. O vseh državah, za katere imamo primerljive podatke za leti 2019 in 2020, lahko ugotovimo, da se je spletna prodaja povečala. Morda bi kdo lahko ocenil, da je ta premik le del večjih sprememb v nakupovalnih navadah potrošnikov, a ker je v nekaterih primerih povečanje res opazno, v nekaterih državah gre za dvomestno številko, sklepam, da je to predvsem posledica pandemije oziroma da je pandemija večletni trend zgolj pospešila.«
Založništvo kot nebistvena dejavnost
Tudi predsednica Mednarodne zveze založnikov Šejha Bodur bint Sultan al Kasimi, založnica iz Združenih arabskih emiratov, je govorila o digitalni transformaciji in programih, s katerimi zveza pomaga založnikom, predvsem pa je poudarila, da je treba najprej imeti natančne podatke o posameznih založništvih. V pogovoru za revijo Wipo je povedala, da je nova normalnost izziv za veliko založnikov, mnogi so se hitro odzvali na povečano zanimanje za spletno učenje in branje, a premik k digitalnim formatom zahteva velika vlaganja in prinaša tveganja, predvsem spletno piratstvo, ki je problem povsod po svetu. Tudi zato podpirajo svoje članice pri pobudah vladam, naj zaostrijo zaščito avtorskih pravic in njihovo uveljavljanje.
Poročilo za lansko leto Od odziva do okrevanja je pokazalo, da so krizo veliko bolje prebrodili na tistih knjižnih trgih, na katerih so že imeli vzpostavljeno infrastrukturo za e-poslovanje in razvito bralno kulturo. Tudi okrevanje je hitrejše na trgih, na katerih so vsi vpleteni, od avtorjev, prek založnikov in knjigotržcev, do vladnih organizacij, sodelovali pri stabiliziranju in krepitvi založniškega ekosistema.
V poročilu so ugotovili, da so založnike kljub hitremu reagiranju ob prvem valu zaprtja javnega življenja in pomoči vladam, izobraževalnemu sistemu ter znanstveni skupnosti v veliko državah pustili na cedilu, saj so jih označili za nebistveno industrijo oziroma servis.
Razlike so vidne tudi v pomoči, ki so jo založništva prejela v prvem letu pandemije. V 31 državah, katerih podatke so zbrali v poročilu Ipa, so zaznali pomoč gospodarstvu, za posebno pomoč kulturnemu sektorju so se odločili v več kot dveh tretjinah držav, založništvo pa je dobilo posebno podporo le v nekaj članicah: Kanadi, Egiptu, Franciji, Nemčiji, Gruziji, Indoneziji, Italiji, Maroku, na Novi Zelandiji, v Rusiji, na Tajskem, v Združenih arabskih emiratih in Veliki Britaniji.
