Znana deseterica, ki ostaja v igri za letošnjo desetnico

Tradicionalno nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljše otroško oziroma mladinsko delo bodo podelili 31. maja.
Objavljeno
17. maj 2018 14.30
Posodobljeno
17. maj 2018 14.18
Nazadnje je lani desetnico za mladinski roman Kit na plaži prejel Vinko Möderndorfer.
V. U., STA
V. U., STA
Znanih je deset nominirancev za desetnico, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje svojim članom za najboljše otroško oziroma mladinsko delo. Na nagrado, ki jo bodo na društvu podelili 31. maja, upajo Jana Bauer, Milan Dekleva, Aksinja Kermauner, Neli Kodrič Filipić, Nataša Konc Lorenzutti, Miroslav Košuta, Sebastijan Pregelj, Vesna Radovanovič, Anja Štefan in Suzana Tratnik.

Nominirance in njihova dela so predstavili v Pionirskem domu, kjer je predsednica komisije Jana Kolarič pojasnila, da je kriterije za nagrado izpolnjevalo 86 knjig, s pomočjo strokovne sodelavke žirije Dragice Haramija pa se je seznam, ki so ga napravili v Mariborski knjižnici, skrčil na 26 knjig, med katerimi so nato izbrali omenjeno deseterico. V komisiji so bili še Miljana Cunta, Ksenija Jus, Ifigenija Simonović in Ivo Stropnik.
 

Pester nabor letošnjih tem


Kot je povedala Ifigenija Simonović, nominirana dela nimajo skupne tematike, saj gre tako za slikanice kot knjige za starejše ter uganke. Opazila pa je, da v pravljicah še vedno nastopajo živali s človeškimi lastnostmi, v literaturi za nekoliko starejše mlade bralce je prisotna tematika odraščanja s pastmi te dobe, med nominiranci pa je tudi posebna knjiga, namenjena tistim otrokom, ki slabše ali pa sploh ne vidijo.

Takšna je Žiga Špaget je za punce magnet Aksinje Kermauner z ilustracijami Zvonka Čoha, izšla pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Tipanka, v kateri Špaget, po mnenju žirije genialno zasnovan izviren lik v obliki valovite črte, spodbuja domišljijo slepim in slabovidnim otrokom, je prva tovrstna slikanica v Sloveniji.

Z ugankami je nominiran tržaški pisatelj Miroslav Košuta. Prisrčnost njegovih ugank v knjigi Ponikalnice: petinsedemdeset ugank in ena ugotovitev z ilustracijami Suzi Bricelj (založba Miš) je po oceni žirije v tem, da niso prepuščene gibanju, temveč izumljanju izvirnih opisov reči in pojavov iz vsakdanjega življenja.
 

Elementarni koraki k samostojnosti


Med slikanicami za desetnico kandidira Strahožer Milana Dekleve z ilustracijami Suzi Bricelj (Morfemplus), v kateri pisatelj otroški domišljiji odpira preprost način, kako se spopasti z elementarnimi koraki k samostojnosti. S tega zornega kota se delo po mnenju žirije ne bere samo kot slikanica za najmlajše, temveč tudi kot odlično pedagoško pomagalo in univerzalna tema.

Vesna Radovanovič je nominirana s slikanico Petelinček in kraljevska ptica, ki jo je ilustrirala Kristina Krhin (Ajda, IBO Gomboc). V preprosti zgodbi o pavu, ki se znajde na kmetiji, sta predstavljeni želja po sprejetosti in sprejemanje drugačnosti kot univerzalna vrednota, ki po prepričanju žirantov presega fikcijo in prinaša pomemben nauk za mlade bralce.

Tretja nominirana slikanica je Bobek in zlate kokoši Anje Štefan z ilustracijami Polone Lovšin (Mladinska knjiga), zgodba o nekoliko samosvojem in upornem dečku, ki po prepiru doma sklene, da bo novi dom našel v gozdu, znajde pa se v kokošnjaku, kjer ob zanimivih dogodivščinah ugotovi, da si najbolj od vsega želi vrnitve domov.
 

Od gozda do zasvojenosti z virtualnim


Jana Bauer je za desetnico nominirana s hudomušnim otroškim romanom Groznovilca in divja zima ob ilustracijah Caroline Thaw (KUD Sodobnost International), poučno pravljično zgodbo, v kateri so dogodivščine predstavljene s tretjeosebno pripovedjo antropomorfiziranih gozdnih živali z izdelanimi značaji in prepoznavnim načinom govora, Neli Kodrič Filipić kandidira pa z romanom Povej mi po resnici (Mladinska knjiga) z aktualno in perečo družbeno problematiko zasvojenosti z virtualnimi svetovi.

Sebastijan Pregelj se za desetnico poteguje z zgodovinsko pravljico za otroke Do konca jezera in naprej ob ilustracijah Jureta Engelsbergerja (Miš), v kateri avtor ponazori vsakdanje življenje pred tisoč in tisoč leti, ne da bi naredil prepad med preteklostjo in sedanjostjo, Suzana Tratnik pa z romanom Tombola ali življenje! (Mladinska knjiga), izsekom iz vsakdana 16-letne Prekmurke, ki pusti šolo, se preizkuša v raznih zaposlitvah, dokler ne najde sanjskega poklica in dozori.

image
Miha Maleš: Desetnica, 1938. FOTO: Arhiv Medobčinskega Muzeja Kamnik