Znani so nominiranci za Rožančevo nagrado

Dobitnik nagrade za knjigo esejev bo znan 22. septembra.
Fotografija: Lani je nagrado prejel Uroš Zupan. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
Odpri galerijo
Lani je nagrado prejel Uroš Zupan. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff

Znani so nominiranci za Rožančevo nagrado za knjigo esejev za leto 2023. To so Sami Al-Daghistani za Islam in ljubezen, Ivana Djilas za A si lahko vsaj enkrat tiho, Miklavž Komelj za Hierarhija in drugi eseji, Aleš Šteger za Na kraju zapisano in Delov novinar Lucijan Zalokar za Dirka od bloka do drevesa. Dobitnica ali dobitnik bo znan 22. septembra.

V knjigi Islam in ljubezen: Pričevanja o arabsko-islamski intelektualni zgodovini (Beletrina, 2023) Al-Daghistani predstavlja osem mest, v katerih je študiral, raziskoval in se vse bolj poglabljal v islam. »Islam in ljubezen je dragoceno delo, saj nam, o islamu ne vedočih skoraj nič, odstira predsodke in odganja strahove pred drugim in drugačnim, ki jih napajajo stereotipi in redukcionistično poročanje množičnih medijev, piše v utemeljitvi nominacije.

image_alt
No, in kaj bi storili vi?

Ivana Djilas je za knjigo A si lahko vsaj enkrat tiho (Goga, 2023) izbrala 43 esejev, ki so nastajali deset let in so bili objavljeni kot kolumne v reviji Mladina. Vsak je zaključena celota, vsi skupaj pa so avtobiografska pripoved o življenju umetnice. Kot piše v utemeljitvi, zbirka esejev Ivane Djilas »žari od iskrenosti in daje glas prišlekom, ki ne pristajajo na življenje ob robu, ki ne iščejo izgovorov za neuspeh, ki se ne predajajo nostalgiji, temveč samozavestno in enakopravno soustvarjajo literaturo, gledališče, glasbo in srčno kulturo nove domovine«.

Komeljeva druga esejistična zbirk Hierarhija in drugi eseji (KUD AAC Zrakogled, Hyperion, 2022) prinaša devet esejev, ki so z avtorjevo značilno miselno globino, erudicijo, avtorefleksijo in refleksijo umetnostnih in družbenih pojavov zavezani presežni moči umetnosti in uvidom pesniške besede, s katerimi bralca ob vsem poznavalskem poglabljanju v kulturno zgodovino, umetnost in filozofijo posebej vznemirja, piše v utemeljitvi.

image_alt
Ne znam biti tiho in tu ni pomoči

Ob Štegrovem delu, ki zaključuje dvanajstletni avtorski projekt Na kraju zapisano, po mnenju žirije ne moremo govoriti o čisto pravih potopisih, bolj gre namreč za esejistične reportaže. Avtor v knjigi Na kraju zapisano (Beletrina, 2023) združuje poetični pristop, kjer se komentarji izpisujejo kot v epskih verzih, z dovolj eruditskim zgodovinopisjem v užiten esejistični hibrid. Zanimajo ga nevralgične točke, kamor se stekajo kontrasti naše dobe na vseh celinah sveta, razen na skrajnem severu in jugu.

Eseji o športu, morali, dopingu in nevednosti, kot je podnaslov Zalokarjeve knjige (UMco, 2023), so po besedah žirije resnicoljuben premislek o vrhunskem športu, o mladostnem zanesenjaštvu in sanjah, o trdni volji, tekmovalnosti, prestižu, želji po zmagovanju za vsako ceno in o smiselnosti tega. Zalokar razgrinja široko pahljačo pogledov. Iz osebnih izkušenj prehaja v družbeno pojavnost, navaja znanstvene raziskave, psihološka in sociološka spoznanja, odpira etična vprašanja, poznavalsko analizira posamezne dopinške škandale in ugotavlja, kako domiselni so lahko storilci.

image_alt
Knjiga, ki daleč presega akademsko eruditstvo

Društvo Marjan Rožanc bo letos nagrado za najboljšo knjigo esejev v preteklem letu podelilo enaintridesetič. Žirija, ki jo sestavljajo Manca Košir, Vlado Motnikar, Nada Šumi, Žiga Valetič in Ifigenija Simonović (predsednica), je obravnavala 22 knjig esejev, ki so izšle med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2023.

Dobitnico oziroma dobitnika nagrade bodo razglasili 22. septembra po srečanju z avtorico in avtorji v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostna podelitev nagrade bo v Trubarjevi domačiji na Rašici 23. septembra.

Lani je Rožančevo nagrado prejel Uroš Zupan za knjigo Znamenja v kroženju.

Preberite še:

Komentarji: