Živela vulva! - besede o zamolčanem

»Namizni muzikal« po motivih Liv Strömquist v Mini Teatru odpira javni prostor za razmislek o najintimnejšem.

Objavljeno
14. februar 2019 13.10
Posodobljeno
14. februar 2019 13.56
V predstavi igralke Maja Kunšič, Barbara Krajnc in Zala Ana Štiglic med drugim odigrajo in a capella odpojejo songe, za katere je besedilo napisala Ana Duša, glasbo pa Davor Herceg. Foto Matej Povše
Ženska seksualnost zaposluje (moško) domišljijo od začetkov človeštva, pravijo v Mini teatru. Vsaka večja družbenopolitična sprememba je imela poslanstvo redefinirati pozicijo žensk: od čaščenja boginj plodnosti, izgona­ iz raja, čarovniških procesov, klitoridektomij in drugih oblik zdravljenja ženske spolne sle do objektifikacije ženskega telesa v kapitalistični današnjosti. O tem govori predstava Živela vulva!.

Vendar se – kljub tisočletjem obsesivnega ukvarjanja z ženskim spolnim organom – postavlja vprašanje, koliko ga dejansko poznamo. Živela vulva!, predstava po motivih risoromana Prepovedani sad Liv Strömquist – režijo »namiznega muzikala« podpisuje Primož Ekart –, nagajivo in humorno spregovori o nadvse resnih in pomembnih temah.

V predstavi, ki je doživela premiero prejšnji mesec, ta mesec pa bo imela štiri ponovitve, prvo nocoj, tako slovesno razglasijo lestvico zaslužnih zatiralcev ženske seksualnosti, razvozlavajo večstoletno misteriozno izginotje ščegetavčka in ponavljajo besedo vagina, dokler se ta ne čuti več kot tabu, ampak kot izrekanje svobode.
 

Zamolčana v besedi in podobi


Risoroman Prepovedani sad švedske striparke Liv Strömquist, ki je pri nas izšel lani v prevodu Mite Gustinčič Pahor pri založbi Vigevageknjige, je družbenokritična, politična,
image
Prepovedani sad striparke Liv Strömquist je v slovenščini v prevodu Mite Gustinčič Pahor izšel lani v programu založbe Vige Vage knjige. Foto Vige Vage Knjige
feministična in humorna vizualna raziskava percepcije spolnih organov in ženske seksualnosti skozi čas. Avtorica (s sprotno navedbo virov) pregleda temeljne zgodovinske, sociološke in medicinske teorije, ki še danes vplivajo na položaj žensk in deklet, tako na individualni kot na kolektivni ravni.

image
V predstavi igralke Maja Kunšič, Barbara Krajnc in Zala Ana Štiglic med drugim odigrajo in a capella odpojejo songe, za katere je besedilo napisala Ana Duša, glasbo pa Davor Herceg. Foto Matej Povše

Režiser Primož Ekart je v izjavi za Delo povedal, da so na delo Liv Strömquist naleteli med pripravami na uprizoritev nekoliko starejšega besedila, prav tako s področja ženske seksualnosti, ­Monologi vagine avtorice Eve Ensler.

»Prepovedani sad in tematika, ki jo obravnava, vključno z zgodovinskim pregledom družbene pripovedi o ženskem spolnem organu in ženski seksualnosti, sta se nas v hipu dotaknila.«

Primož Ekart: »Nekatera dejstva, ki jih avtorica navaja, so nas kar presunila. Izhodišče in odločitev za uprizoritev je dejstvo, ki ga izpostavlja Eva Ensler, in sicer, da je vagina ali pravilneje vulva v družbeni pripovedi zamolčana tako v besedi kot podobi. Tisto, česar ne izgovarjamo, postane skrivnost. Skrivnosti pa vzbujajo strah, sram in izmišljotine.«

 

Dokudramska forma


Ustvarjalci predstave Živela vulva! so v risoromanu videli inspirativen odrski material: navidezno lahkoten, sarkastičen način striparske pripovedi je bil zanimivo izhodišče za razmislek o ustreznem žanrskem okviru in gledališkem jeziku, ki bi zmogel biti tako parodičen kot aktivističen.

Zamolčane matriarhalne družbe, spol kot družbeni ­konstrukt, patologizirano in zatirano (žensko) poželenje, ženska (ne)enakopravnost, vpliv družbene pripovedi o spolnosti na žensko identiteto – je samo nekaj tem, ki jih osvetli predstava. Živela vulva! tako spregovori o zamolčanem, slavi zaničevano in odpira javni prostor za razmislek o najintimnejšem.

image
Stran iz Prepovedanega sadu striparke Liv Strömquist. Foto Vige Vage Knjige
Ekart dodaja: »Tako kot Monologi vagine tudi Prepovedani sad ni dramsko besedilo, ki bi bilo pripravljeno za prenos na oder, ampak je risoroman. Tako je bilo treba razmisliti o načinu uprizarjanja, gledališkem jeziku, ki bi na vsebinski in formalni ravni lahko nosil emotivni naboj risoromana. Odločili smo se, da bomo to naredili z dokudramsko formo s tremi radijskimi pripovedovalkami, ki jih igrajo Maja Kunšič, Barbara Krajnc in Zala Ana Štiglic (v predstavi igra še Iva Lazar). Pripoved je prekinjana s songi, ki so v soodnosu z njo ter ustvarjajo distanco in komentar do povedanega. Uprizoritev se poleg tega poigrava z elementi 'gledališča objekta'.« Producent predstave je zavod Imaginarni, koproducent Mini teater.
 

Delo, ki da narekovaje


Založnik o knjigi, ki je podlaga za predstavo Mini teatra, pravi: »Osnovno vprašanje te knjige se glasi: 'Ženski spolni organ – kaj je to?' Že spričo dejstva, da obstaja delo – in povrhu vsega še risoroman – na to temo, se dvigne marsikaka obrv, kar zgolj potrjuje, da in zakaj ga nujno potrebujemo; tudi v slovenskem prevodu. Prepovedani sad (Kunskapens frukt, 2014) namreč zgodovinskim, medicinskim, psihoanalitičnim in sociološkim teorijam, vobče sprejetim dejstvom ter bradatim in kosmatim mitom vsem po vrsti natakne – narekovaje.«​

Liv Strömquist (rojena leta 1978 v Lundu, živi in dela v Malmöju) je striparka in radijska voditeljica. Študirala je politologijo. Svoja stripovska dela objavlja v revijah in zinih, prvi večji preboj ji je uspel leta 2005 s knjigo Sto odstotkov maščobe (Hundra procent fett).

Njena dela, za katera so značilne levičarska, družbenokritična in feministična perspektiva, odlikujeta prepoznaven slog risbe in politična angažiranost, tem pa se loteva s humorjem, večkrat s satirične ­pozicije.

Poleg risoromana Prepovedani sad, ki je avtoričino doslej najbolj znano in največkrat prevajano delo, je izdala še risoromane Einsteinova žena (Einsteins fru, 2008), Občutki princa Charlesa (Prins Charles Känsla, 2010) ter Vzpon in padec (Uppgång & Fall, 2016).