Čebelarstvo in reja lipicancev vpisana na prestižni Unescov seznam

Vpisa sta bila odobrena na podlagi nominacij Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja in Tradicije reje lipicancev.
Fotografija: Čebelarstvo pridobiva tudi sodobne oblike, kakršno je urbano čebelarjenje. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Čebelarstvo pridobiva tudi sodobne oblike, kakršno je urbano čebelarjenje. FOTO: Blaž Samec/Delo

Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva na današnjem zasedanju v Rabatu vpisal čebelarstvo v Sloveniji in tradicije reje lipicancev.

Nominaciji z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja, pri kateri so sodelovali strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije, ter Tradicije reje lipicancev v sodelovanju s Kobilarno Lipica in Slovenskim etnografskim muzejem je v imenu ministrstva za kulturo vodila Špela Spanžel, vršilka dolžnosti generalnega direktorja pri direktoratu za kulturno dediščino.

Univerzalna kulturna dimenzija

»Slovenska delegacija v Rabatu je ponosna, da je slovensko čebelarstvo prepoznala tudi specializirana agencija organizacije Združenih narodov, pristojna za izobraževanje, znanost in kulturo, Unesco. S tem so slovenski čebelarji tudi simbolno postali del velike Unescove družine, ki jo sestavljajo nosilci nesnovne kulturne dediščine po vsem svetu, in zaslužijo naš globok poklon. Ministrstvo za kulturo si bo skupaj s partnerji še naprej prizadevalo za ozaveščanje o čebelarski kulturi in za podporo nosilcem,« je ob vpisu povedala za Delo.

»Tudi letošnje zasedanje dokazuje bogastvo in živahnost nesnovne kulturne dediščine, ki je vpeta v življenja mnogih posameznikov in skupnosti. Priča o univerzalni kulturni dimenziji, ki nas globalno povezuje. Naša nominacija čebelarstva je bila izpostavljena ne le kot primer dobro napisanega dosjeja, ampak predvsem kot primer povezovanja nesnovne kulturne dediščine z okoljskimi vprašanji in trajnostnim razvojem. Naraščajoče število nominacij, ki se na tak način odzivajo na globalno podnebno in družbeno krizo, kaže na nujo oblikovanja odpornih in inkluzivnih družb – in to s pomočjo kulture,« je dodala.

Nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja temelji na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine (čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo).

Odraz tesnega sodelovanja

»Vsebinsko močna in v tesnem sodelovanju oblikovana nominacija tradicij reje lipicancev je izraz konvencije o nesnovni kulturni dediščini, ki med drugim spodbuja mednarodno sodelovanje. Skupna dediščina, povezana z rejo znamenite pasme konj, je spodbudila strokovnjake k večletnemu delu, ki je bilo danes uspešno zaključeno z vpisom na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva,« je uspeh druge, večnacionalne nominacije (Slovenija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška) komentirala Špela Spanžel.

»Za Slovenijo, ki je vodila proces, je vpis še posebej pomemben. Dodatno opozarja na izjemen pomen Kobilarne Lipica, njeno pomembno stavbno dediščino, kulturno krajino in lipicance, ki jih na smiseln način zaokroža ravno nesnovna dediščina – torej večstoletne tradicije, znanje in veščine ter kulturne in družbene prakse, ki segajo čez meje. Vpis bo še dodatno spodbudil povezovanje nosilcev v kobilarni in zasebnih rejcev, lokalne skupnosti in vseh, ki se zavedajo kompleksne povezanosti kulture, kmetijstva, okolja, gospodarstva in turizma.«

Tudi to nominacijo je ocenjevalno telo označilo za primer dobro pripravljene nominacije, in sicer zaradi izjemnega sodelovanja osmih držav v duhu razumevanja po konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine.

Preberite še:

Komentarji: