Hegel, feminizem in obeti skupnosti
Prihodnji teden bosta v Ljubljani in Mariboru dve mednarodni filozofski konferenci. Prva bo med 12. in 14. decembrom v prostorih AGRFT na Aškerčevi ulici v Ljubljani potekala z naslovom Hegel, ženska in feminizem: logika in politika spolne razlike. Druga bo med 15. in 17. decembrom potekala v Sodnem stolpu v Mariboru, Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani in prostorih Založbe ISH v Ljubljani. Naslov druge je Obeti skupnosti: med dejstvi in vrednotami.
Heglovo mednarodno konferenco organizira grozd pomembnih institucij: Filozofska fakulteta UL in AGRFT, Freie Universität Berlin, Università degli Studi di Padova in Goethe-Institut Ljubljana. Vprašanje ženske v kontekstu Heglove filozofije, kot prireditelji osvetljujejo v nastavku konference, sodi med dva primera neizogibnega protislovja. Prvi primer se nanaša na drhal. Glede drugega Hegel v Orisu filozofije na še danes odmeven način postavi razdelitev med moškim in žensko pod ključem, da »moški ima svoje dejansko substancialno življenje v državi, v učenju itd., [...] ženska pa ima svojo substancialno poklicanost v družini [...]«. Protislovje je v tem, da Hegel s tem stališčem krši temeljno načelo svojega sistema pravice, ki se ga razume kot »kraljestvo aktualizirane svobode«, saj z zamejitvijo ženske prav njej onemogoča udejanjenje njene svobode.
Ena od interpretacij v obrambi »lika in dela« G. W. Hegla je, da je bil v pogledu na ženske pač otrok svojega časa. Obstajajo tudi sistematični razlogi, ki problematično obravnavo žensk obtežijo z dodatnimi utežmi. Obstajajo namreč odlomki, v katerih Hegel postavlja tezo, da je ženska podrejena moškemu že v »pojmovnem smislu«. Gre za njen odnos do družbenih norm in za strukturno vlogo, ki jo zaseda v družbeni reprodukciji. Na drugi strani imamo miselne figure, kakršna je Antigona, ki se upirajo prevladujočim družbenim vzorcem in vlogam.
Vprašanje, ki si ga bodo filozofi in filozofinje torej postavljali na konferenci, je, kako se ta pojmovna napetost (in izključitev ženske) nanaša na njegov miselni sistem kot tak. Iskali bodo odgovor, ali je problem mogoče rešiti znotraj meja Heglovega sistema ali je ta nemara že presežen.
S svojimi prispevki so najavljeni številni filozofinje in filozofi. Z Univerze v Ljubljani Martin Hergouth, Bojana Jovićević, Zdravko Kobe in Goran Vranešević, z Univerze na Reki Sanja Bojanić, z Univerze v Zagrebu Ankica Čakardić, z Univerze v Atenah Georges Faraklas, z Univerze v Barceloni Teresa Hoogeveen González in Bruna Picas Prats, s Svobodne univerze v Berlinu Karen Koch, z Univerze v Lizboni Silvia Locatelli, z Univerze v Utrechtu Jamila Mascat, z Univerze v São Paulu Marloren Miranda, z Univerze Kalifornije, Berkeley Andreja Novakovic, z Univerze v Kjotu Yuka Okazaki in z Univerze Paris Nanterre Jean-Baptiste Vuillerod. Filozofski dogodek se bo odvijal v okviru raziskovalnega projekta Heglova politična metafizika.
Med dejstvi in vrednostmi
Druga konferenca Slovenskega filozofskega društva (SFD) se bo začela dan po tem, ko se bo končala prva o Heglu. Potekala bo med 15. in 17. decembrom na različnih lokacijah. SFD jo bo udejanjil v soorganizaciji Alme Mater Europaea – ISH, Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, to bo tudi njegov drugi mednarodni kongres. Kot so zapisali, so se za naslov Obeti skupnosti: med dejstvi in vrednotami odločili, ker se problem vrednot skupnosti in prihodnosti sodobne družbe v času, ki ga zaznamujejo številne krize, kaže kot eno od glavnih problemskih žarišč. Na konferenci bodo sodelovali filozofi, sociologi in politologi.
V okviru konference bodo predavali Ciprian Bogdan (Romunija), Ignaas Devisch (Belgija), Nadja Furlan Štante (Slovenija), Tomaž Grušovnik (Slovenija), Anja Hellmuth Kramberger (Nemčija in Slovenija), Boško Karadžov (Severna Makedonija), Friderik Klampfer (Slovenija), Aljoša Kravanja (Slovenija), Rastko Močnik (Slovenija), Gašper Pirc (Slovenija), Dragan Prole (Srbija), Jeffrey Robbins (ZDA), Reingard Spannring (Avstrija), Vojko Strahovnik (Slovenija), Luka Trebežnik (Slovenija) in Alenka Zupančič (Slovenija).
