Kampanja, ki ovrže zmotna prepričanja o kulturi in kulturnikih
Kampanja kulturno-kreativni imperativ že mesece kulturoskeptike med Slovenci sooča z dejstvi; dejavnost ustvari tri milijarde evrov prihodkov.
»Zakaj si ne upate na trg, da vas zvagamo? Sam se z lahkoto preživljam na trgu, vi pa stalno jokate za denar. Predvsem zato, ker ste leni in nesposobni. Mene država rabi, vi pa ste samo strošek.« To je le eden od preoblikovanih komentarjev z družbenih omrežij, s katerim v okviru kampanje Kreativno-kulturni imperativ, ki so jo zasnovali v Centru za kreativnost (CzK), opozarjajo na zmotna prepričanja o kulturno-kreativnem sektorju (KKS) in statistične podatke, ki kažejo čisto drugačno sliko. Da se kultura izplača.
»Sedem odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji je zaposlenih v poklicih KKS. Celoten sektor je v letu 2017 pri nas ustvaril skoraj tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 2,7 odstotka prihodkov, ustvarjenih v celotnem slovenskem gospodarstvu. KKS je tako ustvaril več kot kemična industrija, hkrati pa je delež primerljiv s prihodki, ki jih je v tem letu imela panoga proizvodnje električnih naprav.« To informacijo lahko beremo tudi kot odgovor na trditev v uvodu. Gre za podatek iz doslej najobsežnejše statistične analize kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, ki so jo lani pripravili v CzK, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja. Raziskava med drugim pokaže še neizkoriščen potencial tega sektorja.
Ideja za kampanjo, ki so jo zasnovali skupaj z oblikovalci iz kolektiva studio Ljudje, se je porodila ob koncu te obsežne in poglobljene raziskave, pojasni Anja Zorko, vodja CzK. Kampanja kulturno-kreativni imperativ tako že mesece kulturoskeptike med Slovenci sooča z dejstvi o KKS: prek spleta – med drugim so z duhovitim interaktivnim videom, pod katerega se je podpisal Miha Možina, prikazali, kaj KKS sploh je – prek družbenih omrežij, z brošuro, ki povzema ključne statistične ugotovitve, podkasti, 'fact-checki', pa tudi v javnem prostoru s panojsko razstavo v parku ljubljanskega gradu Fužine.
»Delež samostojnih podjetnikov na področju KKS znaša 56 odstotkov, kar je več kot v preostalem gospodarstvu, kjer je ta delež 43 odstotkov. V celotni panogi je tako le osem odstotkov kulturnih delavcev, ki jim prispevke plačuje ministrstvo za kulturo,« je med drugim podatke, ki so po njenem mnenju med bolj zanimivimi, izpostavila Anja Zorko.
Na področju zaposlovanja in ustvarjene bruto dodane vrednosti (BDV) je KKS pomembnejši od kemične industrije ali proizvodnje računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov ter po več kazalnikih primerljiv z avtomobilsko industrijo, kažejo podatki raziskave. To so dopolnili še s svežimi podatki o vplivu epidemije na ta sektor, ki ga je zaprtje močno prizadelo. Med prvim valom epidemije covida-19 je v povprečju brez dela ostalo 31,5 odstotka delavcev v kulturnih in kreativnih poklicih.
Vodja CzK pravi, da so odzivi na kampanjo zelo dobri: »Zelo zanimivo je bilo, da so nas kontaktirali iz četrtne skupnosti Fužine, da so se prebivalci pritožili nad plakati, ker so mislili, da nekdo žali kulturnike. Ljudi smo tako sprovocirali, da niso dovolili žalitev na račun kulturnikov, kar se nam je zdelo zelo pomembno.« Dodaja, da je kampanja vzbudila pozornost, ki so jo želeli doseči, pomembno pa je, da ne temelji na nekem »jamranju«, pritoževanju, ampak na podatkih, primerjavah, na duhovitih obratih tega, kar nekdo trdi in kar je res.
»Sedem odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji je zaposlenih v poklicih KKS. Celoten sektor je v letu 2017 pri nas ustvaril skoraj tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 2,7 odstotka prihodkov, ustvarjenih v celotnem slovenskem gospodarstvu. KKS je tako ustvaril več kot kemična industrija, hkrati pa je delež primerljiv s prihodki, ki jih je v tem letu imela panoga proizvodnje električnih naprav.« To informacijo lahko beremo tudi kot odgovor na trditev v uvodu. Gre za podatek iz doslej najobsežnejše statistične analize kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, ki so jo lani pripravili v CzK, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja. Raziskava med drugim pokaže še neizkoriščen potencial tega sektorja.
Kulturoskeptike soočajo z dejstvi
Ideja za kampanjo, ki so jo zasnovali skupaj z oblikovalci iz kolektiva studio Ljudje, se je porodila ob koncu te obsežne in poglobljene raziskave, pojasni Anja Zorko, vodja CzK. Kampanja kulturno-kreativni imperativ tako že mesece kulturoskeptike med Slovenci sooča z dejstvi o KKS: prek spleta – med drugim so z duhovitim interaktivnim videom, pod katerega se je podpisal Miha Možina, prikazali, kaj KKS sploh je – prek družbenih omrežij, z brošuro, ki povzema ključne statistične ugotovitve, podkasti, 'fact-checki', pa tudi v javnem prostoru s panojsko razstavo v parku ljubljanskega gradu Fužine.
Več samostojnih podjetnikov kot v drugih poklicih
»Delež samostojnih podjetnikov na področju KKS znaša 56 odstotkov, kar je več kot v preostalem gospodarstvu, kjer je ta delež 43 odstotkov. V celotni panogi je tako le osem odstotkov kulturnih delavcev, ki jim prispevke plačuje ministrstvo za kulturo,« je med drugim podatke, ki so po njenem mnenju med bolj zanimivimi, izpostavila Anja Zorko.
Na področju zaposlovanja in ustvarjene bruto dodane vrednosti (BDV) je KKS pomembnejši od kemične industrije ali proizvodnje računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov ter po več kazalnikih primerljiv z avtomobilsko industrijo, kažejo podatki raziskave. To so dopolnili še s svežimi podatki o vplivu epidemije na ta sektor, ki ga je zaprtje močno prizadelo. Med prvim valom epidemije covida-19 je v povprečju brez dela ostalo 31,5 odstotka delavcev v kulturnih in kreativnih poklicih.
Vodja CzK pravi, da so odzivi na kampanjo zelo dobri: »Zelo zanimivo je bilo, da so nas kontaktirali iz četrtne skupnosti Fužine, da so se prebivalci pritožili nad plakati, ker so mislili, da nekdo žali kulturnike. Ljudi smo tako sprovocirali, da niso dovolili žalitev na račun kulturnikov, kar se nam je zdelo zelo pomembno.« Dodaja, da je kampanja vzbudila pozornost, ki so jo želeli doseči, pomembno pa je, da ne temelji na nekem »jamranju«, pritoževanju, ampak na podatkih, primerjavah, na duhovitih obratih tega, kar nekdo trdi in kar je res.
