Odkritje: Jukatan razkril novo veliko majevsko palačo
Zgradbo, dolgo 55 metrov, naj bi Maji uporabljali v dveh izsekih svoje zgodovine med 7. in 11. stoletjem.
Odpri galerijo
Kulubá je pomembno najdišče majevske kulture, v času Majev povezano z mestoma Ek‘ Balam in Chichen Itza. FOTO: Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino Ciudad de México/Reuters
Poznavanje preteklosti Majev je bogatejše za novo odkritje ostankov obsežne palače na Jukatanu. Arheologi čas njenega nastanka in uporabe postavljajo v klasično obdobje majevske kulture in tudi stoletja nekaj zatem.
Kot je objavil mehiški Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino v Ciudadu de Méxicu, so jo arheologi odkrili na najdišču Kulubá v bližini današnjega turističnega središča Cancun ob stiku Mehiškega zaliva in Karibskega morja, v uporabi pa je bila v času vrhunca Majev, okvirno v času od evropskega zgodnjega do visokega srednjega veka. Tedaj je njihova država zajemala območja današnjih Mehike, Gvatemale, Belizeja in Hondurasa.
Ostanki palače segajo šest metrov v višino, 55 v dolžino in 15 v širino, po mnenju arheologov naj bi bila v uporabi v dveh obdobjih majevske zgodovine. V poznem klasičnem času in po njegovem izteku, okvirno med letoma 600 in 1050. Arheologi sicer trenutno preučujejo še ostanke nekaterih drugih struktur na najdišču Kulubá, na območju osrednjega trga. Oltarja, dveh stanovanjskih objektov in okrogle strukture, katere funkcija naj bi bila peč.
»Dela so na začetku, z odkrivanjem ene najbolj voluminoznih struktur na najdišču smo šele začeli,« je povedal arheolog Alfredo Barrera. Kulubá je sicer pomembno najdišče majevske kulture, v času Majev povezano z mestoma Ek' Balam in Chichen Itza. Še zlasti s slednjim, saj je postalo del trgovske mreže in teritorija tega mesta.
Seveda se zaradi bližine turističnega Cancuna porajajo vprašanja glede prihodnosti najdišča. Na inštitutu so objavili, da naj bi bilo odprto za javnost, konservatorji pa preučujejo tudi možnost vnovične pogozditve dela najdišča, s čimer bi ga obvarovali pred škodo, ki jo povzročata Sonce in veter.
Kot je objavil mehiški Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino v Ciudadu de Méxicu, so jo arheologi odkrili na najdišču Kulubá v bližini današnjega turističnega središča Cancun ob stiku Mehiškega zaliva in Karibskega morja, v uporabi pa je bila v času vrhunca Majev, okvirno v času od evropskega zgodnjega do visokega srednjega veka. Tedaj je njihova država zajemala območja današnjih Mehike, Gvatemale, Belizeja in Hondurasa.
Ostanki palače segajo šest metrov v višino, 55 v dolžino in 15 v širino, po mnenju arheologov naj bi bila v uporabi v dveh obdobjih majevske zgodovine. V poznem klasičnem času in po njegovem izteku, okvirno med letoma 600 in 1050. Arheologi sicer trenutno preučujejo še ostanke nekaterih drugih struktur na najdišču Kulubá, na območju osrednjega trga. Oltarja, dveh stanovanjskih objektov in okrogle strukture, katere funkcija naj bi bila peč.
FOTO: Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino Ciudad de México/Reuters
»Dela so na začetku, z odkrivanjem ene najbolj voluminoznih struktur na najdišču smo šele začeli,« je povedal arheolog Alfredo Barrera. Kulubá je sicer pomembno najdišče majevske kulture, v času Majev povezano z mestoma Ek' Balam in Chichen Itza. Še zlasti s slednjim, saj je postalo del trgovske mreže in teritorija tega mesta.
Seveda se zaradi bližine turističnega Cancuna porajajo vprašanja glede prihodnosti najdišča. Na inštitutu so objavili, da naj bi bilo odprto za javnost, konservatorji pa preučujejo tudi možnost vnovične pogozditve dela najdišča, s čimer bi ga obvarovali pred škodo, ki jo povzročata Sonce in veter.
