Pesniki bodo izumrli, pesmomat pa bo preživel

Predstavljen je bil prvi slovenski pesmomat, naprava, ki za kovanec zvočno predvaja in natisne pesem – Predvideni tudi prevodi v tuje jezike.
Fotografija: Prvi, prototipni pesmomat se bo selil na različne lokacije, morda jih bo kmalu več. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Prvi, prototipni pesmomat se bo selil na različne lokacije, morda jih bo kmalu več. FOTO: Črt Piksi

Danes na vrtu Društva slovenskih pisateljev predstavljeni pesmomat, po besedah urednika spletne revije Vrabec Anarhist Igorja Divjaka »poetična mašina, stroj, ki vas popelje v drugačen svet«, na začetku ponuja okrog 200 pesmi več kot 55 avtorjev, pesem zna uporabniku prebrati oziroma predvajati in jo tudi natisne ali oživi na telefonu.

Sodelavci spletnega portala Vrabec Anarhist v okviru Društva slovenskih pisateljev so izvedli projekt v sodelovanju s slovenskim Penom in Fakulteto za računalništvo in informatiko ter pomočjo Mestne občine Ljubljana, je pa šele na začetku. Načrtujejo, da bo ponujal precej več pesmi (zdaj zna poleg zvočnega predvajanja in natisa ponuditi tudi kodo QR, s katero uporabnik pesem prenese na telefon), slovenske pesmi bodo dosegljive tudi v prevodih, upajo, da ne bo ostalo pri enem primerku, ampak bo naprav precej več in na različnih literarnozgodovinsko ali drugače pomembnih lokacijah.

V ekipi, ki je zasnovala projekt, so bili urednik Vrabca Anarhista Igor Divjak, pisateljica in antropologinja Luna J. Šribar, kreativna direktorica Katja Petrin Dornik ter arhitektka in slikarka Mojca Fo, »srce pesmomata« z več kot dvesto pesmimi je programiral študent računalništva in informatike Luka Galjot pod mentorstvom Boruta Batagelja in Franca Soline, aparat je nastal v posebni, skrivni delavnici mojstra Josa – izumitelja Jožeta Zajca.

Bankomat za dušo

Na predstavitvi je nastopil Andrej Rozman - Roza, ki je napravi napovedal imenitno prihodnost, češ, pesniki bodo izumrli, pesmomat pa bo preživel. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc je opozoril, da napravo predstavljajo na ulici, na začetku katere je bil nekdaj lokal Daj-dam, ki je imel avtomat, ki je za denar postregel prigrizke, Cankarjeva ulica je torej prvi kibernetični servis za daj-dam. Poimenovanje naprave ga spominja na bankomate, parkomate, je dodal, in zaželel pesmomatu množičnost, da bi bili aparati povsod, po šolah in javnih mestih, ter bi postali običajni.

Množici, ki se je zbrala na vrtu pisateljskega društva, je Merc povedal, da ga žalosti, ker se pesniških dogodkov z živimi pesniki udeležuje manj občinstva, kot se ga je zbralo danes. Predsednica slovenskega Pena Tanja Tuma, ki je pripomogel k uresničitvi projekta z ustrezno prijavo za sredstva pri Mestni občini Ljubljana, je Merčevim mislim dodala, da je pesmomat ideja, ki je razburkala slovenski pesniški prostor in svet ter bo poezijo ponesla med bralce, za katere je bila tudi napisana. Avtomati in poezija naj ne bi sodili skupaj, je dodala, navajeni smo na parkomate, bankomate, knjigomate, mlekomate, na naprave, v katere vržemo denar in dobimo, kar smo si želeli.

Sledijo tudi prevodi

Kljub mnenju, da avtomat in umetnost nista najboljši par, je dodala Tanja Tuma, je v tem primeru tehnika lahko zelo lepa. Pred desetletji se je glasba prilagodila takemu načinu predvajanja z džuboksi, zdaj pa so v ZDA eden od najbolj popularnih projektov ravno džuboksi s poezijo. Pesmomati po svetu bogatijo javni prostor, ki se je zožil. Slovenski pesmomat je Tanja Tuma poimenovala bankomat za dušo in zaželela, da bi jih bilo sčasoma ravno toliko kot zdaj bankomatov.

Prototipni pesmomat načrtujejo popeljati po Slovenski pisateljski poti, trajnostnem projektu Društva slovenskih pisateljev, ki ga je zasnoval Igor Likar z ekipo in oživlja zapuščino slovenske besede s povezovanjem z domovanji 106 pisateljic in pisateljev.

Pesmomat se bo zdaj selil od dogodka do dogodka (nedavno so ga predstavili na podelitvi Jenkove nagrade v Kranju), v kasnejših fazah projekta, so napovedali snovalci projekta, bo aparat omogočal tudi lastno generiranje pesmi, pesmi v pesmomatu bodo kasneje prevedene tudi v tuje jezike, poleg izbora slovenskih pesnic in pesnikov imajo v načrtu tudi prevode tujih avtorjev in avtoric, ki živijo pri nas, avtorjev iz mreže Svet v mestu. Izbor pesmi v aparatu je dostopen na spletni strani Vrabca Anarhista (nekateri avtorji so dovolili objavo svojih pesmi le v pesmomatu). Sredstva, zbrana v prvem letu delovanja prototipnega pesmomata, bodo namenjena za avtorske honorarje pesnikom in pesnicam, ki so projekt podprli s svojo poezijo, in za delovanje portala Vrabec Anarhist.

Komentarji: