Umrl je arhitekt, urbanist in oblikovalec Grega Košak
V starosti 91 let se je poslovil arhitekt, urbanist in oblikovalec Grega Košak. Znan je bil po zelo širokem razponu svojih interesov in delovanja, kot vsestransko zavzet in tudi družbeno najširše dejaven, so o njem zapisali v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, katere častni član je bil.
Rodil se je leta 1932, sicer pa se že kot študent ukvarjal z grafičnim oblikovanjem. Nase je opozoril s prvimi knjižnimi opremami (Pesmi štirih, Mlada pota), po diplomi pa je ustvaril vrsto celostnih podob podjetij ter že kmalu prejel številna domača in tuja priznanja. Med njimi nagrado Prešernovega sklada za leto 1967, nagrado Unesca za kulturni plakat na varšavskem bienalu leta 1968, zlato medaljo in druga priznanja na BlO 3, BIO 4 itd., vrsto nagrad na plakatnih natečajih in več priznanj za knjižne opreme.
Več mandatov je bil predsednik ali član strokovnih svetov DLOS, DOS, DAL. Doma in v svetu je zavzeto strokovno deloval v društvih z grafičnega in arhitekturnega področja. Med letoma 1970 in 1974 je bil, denimo, član vsakoletnih mednarodnih žirij evropske nagrade za embalažo (Eurostar) in svetovne dvoletne nagrade za embalažo (Wordstar) ter sodeloval v žirijah varšavskega bienala plakatov in bienala grafike v Brnu. V letih 1978 in 1984 je bil jugoslovanski predstavnik v Mednarodnem združenju arhitektov (UIA).
Po realizaciji motela v Grosupljem leta 1970 se je začel po letu 1973 v glavnem posvečati urbanizmu in arhitekturi ter postavil vrsto stanovanjskih, šolskih, poslovnih in upravnih stavb, od katerih izstopa stanovanjska soseska ob Dunajski cesti s stolpnico Mercatorja. Je tudi avtor in soavtor celostnih grafičnih podob za Adrio Airways, Letališče Ljubljana, Mercator, Zmaj, Emono, Formo Vivo, Tehniški muzej Slovenije in Genex.
Kot predavatelj je desetletja deloval na Fakulteti za arhitekturo in Akademiji za likovno umetnost. Ob njegovi lanski devetdesetletnici so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje zapisali, da se je formiral v vsestransko ustvarjalnem vzdušju ljubljanske šole za arhitekturo v obdobju, ko je bila najbolj zaznamovana z duhom Edvarda Ravnikarja in njegovim pluralističnim iskanjem avtohtonega modernističnega jezika.
Košakovo ustvarjanje je eden izmed najbolj svetovljanskih in odprtih iskateljskih opusov generacije, na katero je formativno vplivala Ravnikarjeva Smer B – in tudi njena nenadna ukinitev, so še poudarili. V njegovem opusu se abstraktnost modernističnega oblikovalskega jezika brezšivno združuje z regionalnimi specifikami njegovega arhitekturnega ustvarjanja.
