Ali podobe iz prazgodovinskih jam kažejo napredno poznavanje astronomije?
Raziskovalci z univerz v Edinburghu in Kentu so znamenite podobe iz Lascauxa in drugih prazgodovinskih jam povezali s poznavanjem ozvezdij in merjenjem časa.
Odpri galerijo
Raziskovalci so analizirali paleolitske in neolitske živalske podobe v Franciji (na fotografiji Lascaux), Španiji, Nemčiji in Turčiji ter ugotovili, da kažejo enako metodo beleženja časa, pa čeprav nastanek teh poslikav ločujejo tisočletja. FOTO: Philippe Wojazer/Reuters
Lahko najstarejši primeri jamskega slikarstva izpred več deset tisoč let še danes kažejo, kako so se tedanji ljudje dokopali do presenetljivo naprednega poznavanja astronomije? Tako so prepričani na univerzah v Edinburghu in Kentu v Veliki Britaniji, kjer so predstavili svoj nenavadni pogled na znamenite jamske poslikave v Evropi.
Kot piše HeritageDaily, so jih raziskave prepričale, da značilne živali iz znamenitih jam, kakršni sta Lascaux v Franciji ali Altamira v Španiji, niso le izjemne podobe, ki še danes prepričajo z izrednim naturalizmom, pač pa kot simboli zrcalijo ozvezdja, ki so jih naši predniki zrli na nočnem nebu, pri čemer so imeli tudi funkcijo reprezentiranja določenih dni. Tudi pojavov kometov.
Na obeh univerzah menijo, da so ljudje nemara že pred 40.000 leti beležili čas s pomočjo pozicij zvezd, ki se skozi tisočletja spreminjajo. Da so razumeli tudi učinek postopnega spreminjanja nagnjenosti rotacijske osi Zemlje, procesa, ki skozi tisočletja ni kostantno enoličen. Doslej so tovrstno odkritje pripisovali starim Grkom.
Raziskovalci tudi menijo, da so nemara ljudje še pred naselitvijo zahodne Evrope, v obdobju izginjanja neandertalcev, obvladovali »datume« v razponu do 250 let. Prazgodovinski vpogled v astronomske zakonitosti je bil veliko naprednejši od tega, kar smo menili doslej, so prepričani, tovrstna znanja pa bi lahko našim predhodnikom pomagala pri navigaciji na odprtem morju. Pri migracijah.
Analizirali so paleolitske in neolitske živalske simbole v Španiji, Franciji, Nemčiji in Turčiji ter ugotovili, da so na vseh uporabljali enako metodo beleženja časa, pa čeprav nastanek teh poslikav ločujejo tisočletja. V jami Göbekli Tepe v Turčiji so, denimo, pred okoli 13.000 leti domnevno upodobili padec kometa, ki je povzročil manjšo ledeno dobo.
Znani prizor iz Lascauxa, ki prikazuje umirajočega človeka ob živalih, bi lahko simboliziral drugi trk kometa pred okoli 17.200 leti. Pri iskanju povezav so se oprli na datiranje prazgodovinske umetnosti in primerjave s pozicijami zvezd v času nastanka poslikav, v svoj sistem pa so pritegnili tudi najstarejšo skulpturo na svetu, tako imenovanega Levjega človeka iz jame Hohlenstein-Stadel, ki je nastal pred okoli 40.000 leti.
»Zgodnja jamska umetnost kaže, da so ljudje med zadnjo ledeno dobo prišli do naprednega poznavanja nočnega neba,« je prepričan dr. Martin Sweatman z Univerze v Edinburghu, s tamkajšnjega oddelka za inženirstvo, ki je vodil raziskave. »Intelektualno so se komaj kaj razlikovali od nas.«
Kot piše HeritageDaily, so jih raziskave prepričale, da značilne živali iz znamenitih jam, kakršni sta Lascaux v Franciji ali Altamira v Španiji, niso le izjemne podobe, ki še danes prepričajo z izrednim naturalizmom, pač pa kot simboli zrcalijo ozvezdja, ki so jih naši predniki zrli na nočnem nebu, pri čemer so imeli tudi funkcijo reprezentiranja določenih dni. Tudi pojavov kometov.
Obladovanje časa v razponu do 250 let
Na obeh univerzah menijo, da so ljudje nemara že pred 40.000 leti beležili čas s pomočjo pozicij zvezd, ki se skozi tisočletja spreminjajo. Da so razumeli tudi učinek postopnega spreminjanja nagnjenosti rotacijske osi Zemlje, procesa, ki skozi tisočletja ni kostantno enoličen. Doslej so tovrstno odkritje pripisovali starim Grkom.
Raziskovalci tudi menijo, da so nemara ljudje še pred naselitvijo zahodne Evrope, v obdobju izginjanja neandertalcev, obvladovali »datume« v razponu do 250 let. Prazgodovinski vpogled v astronomske zakonitosti je bil veliko naprednejši od tega, kar smo menili doslej, so prepričani, tovrstna znanja pa bi lahko našim predhodnikom pomagala pri navigaciji na odprtem morju. Pri migracijah.
Poslikave v Lascauxu. FOTO: Reuters
»Intelektualno so se komaj kaj razlikovali od nas«
Analizirali so paleolitske in neolitske živalske simbole v Španiji, Franciji, Nemčiji in Turčiji ter ugotovili, da so na vseh uporabljali enako metodo beleženja časa, pa čeprav nastanek teh poslikav ločujejo tisočletja. V jami Göbekli Tepe v Turčiji so, denimo, pred okoli 13.000 leti domnevno upodobili padec kometa, ki je povzročil manjšo ledeno dobo.
Znani prizor iz Lascauxa, ki prikazuje umirajočega človeka ob živalih, bi lahko simboliziral drugi trk kometa pred okoli 17.200 leti. Pri iskanju povezav so se oprli na datiranje prazgodovinske umetnosti in primerjave s pozicijami zvezd v času nastanka poslikav, v svoj sistem pa so pritegnili tudi najstarejšo skulpturo na svetu, tako imenovanega Levjega človeka iz jame Hohlenstein-Stadel, ki je nastal pred okoli 40.000 leti.
»Zgodnja jamska umetnost kaže, da so ljudje med zadnjo ledeno dobo prišli do naprednega poznavanja nočnega neba,« je prepričan dr. Martin Sweatman z Univerze v Edinburghu, s tamkajšnjega oddelka za inženirstvo, ki je vodil raziskave. »Intelektualno so se komaj kaj razlikovali od nas.«
