Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Vizualna umetnost

Dragocena poljska zapuščina v »muzeju slovenske literature«

Poleg slovenske je v Rokopisni zbirki v Nuku dragocena tudi zapuščina poljskih ustvarjalcev. Hranijo med drugim Prešernov in Murnov prevod Mickiewiczevih pesmi.
V Rokopisni zbirki v Nuku hranijo Prešernov nemški prevod Mickiewiczeve pesmi Rezygnacya. FOTO: Črt Piksi/Delo
V Rokopisni zbirki v Nuku hranijo Prešernov nemški prevod Mickiewiczeve pesmi Rezygnacya. FOTO: Črt Piksi/Delo
22. 3. 2024 | 11:00
22. 3. 2024 | 12:24
6:58

Glavnino Rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici (Nuk) sestavljajo arhivi slovenskih pesnikov in pisateljev ter drugih ustvarjalcev.

Med izjemno dragocenimi listinami, povezanimi s tujino, pa sta zapuščina poljskega izobraženca in narodopisca Emila Korytka, ki je imel velik vpliv na ustvarjanje Franceta Prešerna, ter Prešernov prevod pesmi njegovega sodobnika, romantičnega pesnika Adama Mickiewicza – njegov kip so odkrili v četrtek v Kranju. Listine, povezane s Korytkom, si je pred dnevi skupaj z Alešem Musarjem, soprogom predsednice Slovenije, ogledala prva dama Poljske Agata Kornhauser-Duda.

Emil Korytko je poljski javnosti danes malo poznan; drugače pa je z njegovim rojakom, pesnikom, esejistom in dramatikom Adamom Mickiewiczem, čigar dela je Prešernu predstavil prav Korytko. Kot političnega prestopnika so ga zaradi njegovih revolucionarnih idej na Poljskem namreč obsodili in poslali na internacijo v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil z našimi vplivnimi literati.

Kulturni posrednik med Slovenijo in Poljsko

Prešeren je menda Korytku celo pomagal pri učenju slovenščine, ta pa je baje našemu liriku v zameno dajal inštrukcije iz poljskega jezika. Skrbnik Rokopisne zbirke v Nuku Marijan Rupert je poudaril, da je bil Korytko zelo pomemben kulturni posrednik med Slovenijo in Poljsko: »Bil je eden od začetnikov inercije romantike, podobno kot Goethe in brata Schlegel. Zelo dobro je namreč poznal ljudsko izročilo, s katerim so se začeli ukvarjati zgodnji romantiki. Očitno je zanj navdušil Prešerna, ki je pod vplivom ljudskega izročila napisal marsikaj, predvsem balade.«

Korytko je umrl mlad, pri komaj 26 letih – ironično, tik pred tem, ko je v Ljubljano prispel dekret, s katerim so mu dovolili vrnitev v domovino. Listine in prepisi ljudskih pesmi, nekateri so tudi Prešernovi, in celo policijski zapiski njegovih zaslišanj v Ljubljani so vse, kar je pri nas ostalo za Emilom Korytkom – pred dnevi si jih je z zanimanjem ogledala soproga poljskega predsednika Agata Kornhauser-Duda, ki je bila na uradnem obisku v Sloveniji, in potrdila, da pomembnejše mesto od Korytka v poljski zgodovini zaseda pesnik Adam Mickiewicz.

Aleš Musar in Agata Kornhauser-Duda v Nuku. FOTO: Črt Piksi/Delo
Aleš Musar in Agata Kornhauser-Duda v Nuku. FOTO: Črt Piksi/Delo

Med njegovimi najbolj znanimi deli sta drama Praznik mrtvih in epska pesnitev Gospod Tadej ter zgodovinski pesnitvi Konrad Wallenrod in Gražina. V Rokopisni zbirki v Nuku hranijo Prešernov nemški prevod njegove pesmi Rezygnacya in slovenski prevod balade Renegat Josipa Murna Aleksandrova.

»Kaj se je nedavno zgodilo v Iranu, povem zdaj svetu vsemu, na Kašmirskem se zibal divanu paša je v svojem haremu …« so prve vrstice balade, ki jo je Murn spisal z berljivo, skorajda žensko pisavo. Ne gre le za zelo pomembno zapuščino za Slovenijo, pač pa tudi za Poljsko, ki ceni Mickiewicza najmanj toliko, kot mi Prešerna. Čeprav, kot je poudaril Rupert, je govoriti o največjem pesniku in pisatelju vedno bolj politično kot pa družbeno vprašanje: »Kanonske zadeve, kdo je največji, so vedno stvar politične presoje.«

Kopernikov tiskani herbarij

Adam Mickiewicz FOTO: Wikipedija
Adam Mickiewicz FOTO: Wikipedija
Med dragocenimi predmeti, povezanimi s Poljsko, je tudi znanstveni traktat o vesolju Nikolaja Kopernika iz leta 1566. Gre za eno redkih takšnih knjig, ki se je ohranila, saj je po vatikanskem dekretu pristala na seznamu prepovedanih knjig.

»Pri nas se je ohranila v jezuitskem kolegiju, nekakšni predhodnici Nuka. Jezuiti so bili zelo napreden in tudi vpliven rod, ki je cenil znanost ter imel bogato založene knjižnice,« je pojasnil Rupert.

V Rokopisni zbirki v Nuku hranijo tudi več sto strani obsežen Kopernikov tiskani herbarij – gre za popis različnih vrst rož, ki prihaja iz obsežne knjižnice mecena Žige Zoisa, znanega podpornika intelektualcev njegovega časa.

Tiskani herbarij Nikolaja Kopernika FOTO: Črt Piksi/Delo
Tiskani herbarij Nikolaja Kopernika FOTO: Črt Piksi/Delo

Omenjena zapuščina ni na ogled splošni javnosti, pač pa je namenjena študentom, raziskovalcem oziroma drugim strokovnjakom. Dokumenti, listine in knjige so namreč preveč dragoceni, da bi jih v roke vsak dan jemali radovedni obiskovalci.

V Nuku se počasi bližajo enemu kilometru rokopisnega gradiva; za Korytkom in Prešernom se ga je ohranilo relativno malo, več ga je ostalo za Ivanom Cankarjem. Zapuščina Tomaža Šalamuna na primer pa že obsega več kot deset tekočih metrov gradiva.

Doba interneta je posegla, jasno, tudi v Rokopisno zbirko, saj so zapuščine danes predvsem v elektronski obliki. To jim prihrani prostor, a je občutek držati v roki več sto let staro pesem z originalno Prešernovo pisavo nekaj povsem drugega kot brati poezijo na telefonskem oziroma računalniškem zaslonu.

Kip Adama Mickiewicza v Kranju FOTO: Mediaspeed 
Kip Adama Mickiewicza v Kranju FOTO: Mediaspeed 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine