Še ena priložnost za neuvrščenost
V Moderni galeriji so pripravili obširen projekt Južna ozvezdja na temo danes skoraj pozabljenega gibanja
Odpri galerijo
Semsar Siahaan, ki se predstavlja s platnom Tanjung Priok, velja za ikono umetniškega aktivizma v Indoneziji. Fotografiji Uroš Hočevar
»To ni nostalgična reminiscenca na preteklost, temveč analiza in refleksija, ali bi lahko obstajala neuvrščena sodobnost in kakšna bi bila.« Tako kustosinja Bojana Piškur predstavlja razstavo Južna ozvezdja: poetika neuvrščenih, ki so jo sinoči odprli v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM).
Je to nenavaden poskus reanimacije gibanja, ki že več kot tri desetletja na svetovnem političnem, gospodarskem in kulturnem področju nima veljave in v zgodovinskih analih preteklega stoletja kljub izjemni propagandi v posameznih okoljih ostaja bolj ali manj obskuren poskus iskanja zunajblokovske poti? Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je dejala, da je v času historičnega revizionizma, ko so posamezna obdobja predstavljena zgolj negativno, treba izpostaviti možnost alternativnega kulturnega mreženja.
»Danes živimo v obdobju diktata kapitala, ki narekuje vzorce izražanja, tudi umetniški sistemi iz tega diktata niso izvzeti, zato je iskanje novih in drugačnih globalnih povezav legitimno,« je poudarila Zdenka Badovinac, ki meni, da je treba pokazati, da so že od šestdesetih let preteklega stoletja obstajale umetniške produkcije, kulturne politike in mreže ter predvsem razprave o umetnosti zunaj zahodnega kanona.
Gibanje, ki se je formiralo na prvi konferenci leta 1961 v Beogradu in – bolj ali manj na papirju – še vedno obstaja, saj je vanj vključenih več kot sto držav, je bil projekt, ki je nastal na vrhuncu hladne vojne. Večino članic so predstavljale afriške in azijske države, vendar je bilo njihovo politično pozicioniranje različno, ene so bile bolj naklonjene vzhodnemu, druge zahodnemu bloku. Bojana Piškur priznava, da so bile številne države daleč od temeljnih načel gibanja, lahko pa najdemo vzporednice, denimo odpor proti kulturnemu imperializmu in hegemonizmu, četudi bi o skupnem in enotnem sistemu težko govorili.
»Zahodne države so kulturo tako imenovanega tretjega sveta praviloma obravnavale kot tradicionalno, etnografsko in predmoderno,« je poudarila. Razstava Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih se posveča gibanju s posebnim poudarkom na njegovih idejah, idealih in načelih, ki so se dotikali kulturne politike. Pri obravnavanih temah ne gre za eksotiziranje preteklosti, saj razstava poudari, kako so si »južna ozvezdja« zamišljala oblike politike, izhajajoče iz življenja narodov in družb, na silo potisnjenih na obrobje svetovnega gospodarskega, političnega in kulturnega sistema.
Umetnost in kultura sta se v gibanju neuvrščenih ukvarjali večinoma s politiko in zgodovino oziroma bili »oblika zahteve po zgodovini«. Po mnenju Bojane Piškur se je gibanje zavedalo, da je to edini način za enakopraven vstop v svetovni kulturni prostor. Očitno je obstajala heterogena umetniška produkcija, različne kulturne politike in obsežne kulturne mreže, ki so bogatile kulturno krajino gibanja neuvrščenih ter omogočale razprave o pomenu umetnosti zunaj zahodnega kanona in so prvič predstavljene na razstavi Južna ozvezdja.
Ta ne vključuje samo poglavitnih ozadij tega – največkrat politično spodbujenega – sodelovanja, temveč tudi primere razstav, zbirk, institucij, arhivov in umetniških del. Na razstavo so v dialogu s starejšimi umetniškimi deli uvrščene tudi sodobne umetniške interpretacije. Te večinoma izhajajo iz vprašanj, kako je v obdobju čedalje večje neenakosti, svetovnih kriz ter prepadov med bogatimi in revnimi sploh mogoče razmišljati v okviru drugačne, pravičnejše ureditve sveta, za katero si je nekoč aktivno prizadevalo tudi gibanje neuvrščenih. Po njenih besedah bi danes v ponoven razmislek o zgodovini in dediščinah gibanja neuvrščenih lahko vključili tudi boj proti revščini, neenakosti in kolonializmu v svetovnem sistemu skupaj z nadnacionalno solidarnostjo v njenih številnih oblikah.
Projekt se ne omejuje zgolj na razstavo, do konca maja si bodo sledile filmske projekcije, delavnice, predavanja in okrogle mize, spremljevalni program se bo končal z mednarodno okroglo mizo Neuvrščena sodobnost?, na kateri bodo analizirali zgodovinske vizije koncepta neuvrščenosti z vidika sedanjega geopolitičnega položaja v svetu ter kulturno dediščino neuvrščenosti in njene potenciale za današnji čas.
Kustosinja razstave je poudarila, da danes gibanje neuvrščenih politično gledano morda velja za anahronizem, vendar je to eden izmed najslabše razumljenih pojavov sodobnega časa. Z razstavo »predlagajo, da se dediščini neuvrščenosti da še eno priložnost«, četudi ob heterogeni umetniški produkciji ni bilo specifičnih modernizmov, povezanih z gibanjem, in nobenega skupnega tkiva, ki bi ustvarilo nov mednarodni umetniški narativ.
Je to nenavaden poskus reanimacije gibanja, ki že več kot tri desetletja na svetovnem političnem, gospodarskem in kulturnem področju nima veljave in v zgodovinskih analih preteklega stoletja kljub izjemni propagandi v posameznih okoljih ostaja bolj ali manj obskuren poskus iskanja zunajblokovske poti? Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je dejala, da je v času historičnega revizionizma, ko so posamezna obdobja predstavljena zgolj negativno, treba izpostaviti možnost alternativnega kulturnega mreženja.
»Danes živimo v obdobju diktata kapitala, ki narekuje vzorce izražanja, tudi umetniški sistemi iz tega diktata niso izvzeti, zato je iskanje novih in drugačnih globalnih povezav legitimno,« je poudarila Zdenka Badovinac, ki meni, da je treba pokazati, da so že od šestdesetih let preteklega stoletja obstajale umetniške produkcije, kulturne politike in mreže ter predvsem razprave o umetnosti zunaj zahodnega kanona.
Pokroviteljski ton Zahoda
Gibanje, ki se je formiralo na prvi konferenci leta 1961 v Beogradu in – bolj ali manj na papirju – še vedno obstaja, saj je vanj vključenih več kot sto držav, je bil projekt, ki je nastal na vrhuncu hladne vojne. Večino članic so predstavljale afriške in azijske države, vendar je bilo njihovo politično pozicioniranje različno, ene so bile bolj naklonjene vzhodnemu, druge zahodnemu bloku. Bojana Piškur priznava, da so bile številne države daleč od temeljnih načel gibanja, lahko pa najdemo vzporednice, denimo odpor proti kulturnemu imperializmu in hegemonizmu, četudi bi o skupnem in enotnem sistemu težko govorili.»Zahodne države so kulturo tako imenovanega tretjega sveta praviloma obravnavale kot tradicionalno, etnografsko in predmoderno,« je poudarila. Razstava Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih se posveča gibanju s posebnim poudarkom na njegovih idejah, idealih in načelih, ki so se dotikali kulturne politike. Pri obravnavanih temah ne gre za eksotiziranje preteklosti, saj razstava poudari, kako so si »južna ozvezdja« zamišljala oblike politike, izhajajoče iz življenja narodov in družb, na silo potisnjenih na obrobje svetovnega gospodarskega, političnega in kulturnega sistema.
Včeraj in danes
Umetnost in kultura sta se v gibanju neuvrščenih ukvarjali večinoma s politiko in zgodovino oziroma bili »oblika zahteve po zgodovini«. Po mnenju Bojane Piškur se je gibanje zavedalo, da je to edini način za enakopraven vstop v svetovni kulturni prostor. Očitno je obstajala heterogena umetniška produkcija, različne kulturne politike in obsežne kulturne mreže, ki so bogatile kulturno krajino gibanja neuvrščenih ter omogočale razprave o pomenu umetnosti zunaj zahodnega kanona in so prvič predstavljene na razstavi Južna ozvezdja.Ta ne vključuje samo poglavitnih ozadij tega – največkrat politično spodbujenega – sodelovanja, temveč tudi primere razstav, zbirk, institucij, arhivov in umetniških del. Na razstavo so v dialogu s starejšimi umetniškimi deli uvrščene tudi sodobne umetniške interpretacije. Te večinoma izhajajo iz vprašanj, kako je v obdobju čedalje večje neenakosti, svetovnih kriz ter prepadov med bogatimi in revnimi sploh mogoče razmišljati v okviru drugačne, pravičnejše ureditve sveta, za katero si je nekoč aktivno prizadevalo tudi gibanje neuvrščenih. Po njenih besedah bi danes v ponoven razmislek o zgodovini in dediščinah gibanja neuvrščenih lahko vključili tudi boj proti revščini, neenakosti in kolonializmu v svetovnem sistemu skupaj z nadnacionalno solidarnostjo v njenih številnih oblikah.
Projekt se ne omejuje zgolj na razstavo, do konca maja si bodo sledile filmske projekcije, delavnice, predavanja in okrogle mize, spremljevalni program se bo končal z mednarodno okroglo mizo Neuvrščena sodobnost?, na kateri bodo analizirali zgodovinske vizije koncepta neuvrščenosti z vidika sedanjega geopolitičnega položaja v svetu ter kulturno dediščino neuvrščenosti in njene potenciale za današnji čas.
