Umetnost kot sredstvo za doseganje svobode

Ob osrednji razstavi 36. Grafičnega bienala Ljubljana bo pod okriljem MGLC prestolnica prizorišče še treh postavitev, ki bodo postavljale v središče tako preteklo kot sodobno vizualno produkcijo. Projektu Začetek nečesa velikega. Leto 1955 in I. mednarodna grafična razstava se pridružujeta še indijska umetnica­ Tejswini Narayan Sonawane z razstavo Ena luna, eno sonce ter kolektiv Sreda v sredo z razstavo Sreda v sredo & prijatelji.

Razstava Začetek nečesa velikega. Leto 1955 in I. mednarodna grafična razstava, ki sta jo pripravila Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) ter MGLC, zaznamuje I. mednarodno grafično razstavo, odprto 3. julija 1955 v Moderni galeriji, in osvetljuje sočasno družbeno-kulturno klimo. Kot pou­darjajo Gregor Dražil, Tina Fortič Jakopič, Katarina Jurjavčič in Karla Železnik, avtorji razstave, ki je v MNSZS na ogled do 3. avgusta, je šlo za ključni umetnostni dogodek, s katerim se je Ljubljana in s tem nekdanja skupna država vidno umestila na mednarodni umetnostni zemljevid.

Če si ciničen, je ves svet strupen

»Z udeležbo tujih in domačih umetnikov je Grafični bienale Ljubljana povezal domači prostor s svetovno umetniško sceno. Hkrati se je razstava z dolgim seznamom sodelujočih držav hitro uveljavila kot sinonim za spodbujanje kulturnih izmenjav in miroljubnega sožitja med narodi v napetem hladnovojnem času. V tem politično in umetnostno turbulentnem obdobju je bienale cvetel in se obdržal tudi v času po padcu berlinskega zidu,« so pojasnili.

Ob tem ni zanemarljivo, da je Muzej narodne osvoboditve LRS – predhodnik MNSZS – prav leta 1955 predstavil prvo stalno razstavo ter tudi sam ustvarjal svojo grafično in likovno zbirko. Razstava Začetek nečesa velikega vključuje širok nabor fotografij in drugega gradiva, povezanega s prvim bienalom ter drugimi dogodki, ki so zaznamovali leto 1955.

V okviru zaznamovanja sedemdesetlet­nice Grafičnega bienala Ljubljana bo izšla tudi obsežna strokovna monografija o zgodovini te razstave, oktobra pa bo na to temo v Ljubljani potekala mednarodna konferenca.

Tejswini Narayan Sonawane (1987, Solapur, Maharaštra, Indija) pri svojem delu posega po raznolikih tehnikah, kot so lesorez, jedkanica, risba in akvarel. FOTO: osebni arhiv

Umetnica kot ženska ptica

V prihodnjih mesecih si bo v okviru bienala mogoče ogledati tudi dela indijske umetnice in prejemnice velike nagrade strokovne žirije 35. Grafičnega bienala Ljubljana Tejswini Narayan Sonawane, ki se na razstavi Ena luna, eno sonce v galeriji ISIS do 12. oktobra predstavlja z grafičnimi deli, risbami, prostorskimi poslikavami in instalacijami, ki jih zaznamuje plastenje oziroma zlivanje človeškega in živalskega sveta ter stvarnosti in fantazije.

Tejswini Narayan Sonawane (1987, Solapur, Maharaštra, Indija), ki je magistrirala iz grafike v Mumbaju in doslej sodelovala na več kot štiridesetih samostojnih in skupinskih razstavah, pri svojem delu posega po raznolikih tehnikah, kot so lesorez, jedkanica, risba in akvarel.

Njen večplastni imaginarij povezuje motiv ptice, ki se kot umet­ničina samoupodobitev poraja iz zgoščevanja zarez v grafično matrico in s tem, pravi kustosinja razstave Yasmín Martín Vodopivec, »razpira zavedno v nezavedno ter razširja neugasljiv tok umetniškega ustvarjanja kot sredstva za doseganje svobode«.

Umetnica tako »vzpostavlja vzporednico med ženskim in živalskim principom, feminilnostjo, empatijo in pomenom medvrstne kohezije«, dodaja kustosinja, razstava pa »tematizira dvojnost v enosti in razumevanje drugačnosti kot komplementarnega elementa celovitosti. Tudi postavitev sledi konceptu dvojnosti, saj razstavni prostor vsebuje dva prostora – v prvem si lahko ogledamo novejšo produkcijo Tejswini Narayan Sonawane, v drugem pa nas pričaka svobodna rekonstrukcija umetničinega ateljeja. Kar ima skupnega z osrednjo razstavo bienala, je to, da raziskuje potencial umetnosti za doseganje svobode in soočanje z izzivi prihodnosti.«

Umetniški kolektiv Sreda v sredo (SVS) so leta 2019 ustanovili Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs (na fotografiji Atelje SVS v Ljubljani). FOTO: Urška Boljkovac/arhiv MGLC

Samoorganizirana umetniška skupnost

Do 12. oktobra bo prestolnico pestrila še razstava prejemnikov nagrade občinstva 35. Grafičnega bienala Ljubljana – umetniški kolektiv Sreda v sredo (SVS), ki so ga leta 2019 ustanovili Žiga Artnak (1986), Urban Cerjak (1986) in Matic Flajs (1994), se bo z razstavo Sreda v sredo & prijatelji predstavil v galeriji S na Ljubljanskem gradu.

Kot poudarjajo ustanovitelji kolektiva, se je sproščeno tedensko druženje prijateljev s preprosto idejo raziskovanja umetniških tehnik in ustvarjalnih konceptov sčasoma razvilo v skupino z jasno identiteto, pri čemer so v kletnih prostorih enega od treh Dukičevih blokov v središču Ljubljane člani skupine odsluženo kurilnico preoblikovali v grafični atelje, kjer predvsem v tehnikah globokega tiska ustvarjajo sami ali z gosti.

V okviru 35. Grafičnega bienala Ljubljana je Atelje SVS postal prizorišče grafičnega bienala ter sproščeno delovišče in srečevališče hkrati – na sedemnajstih srečanjih so gostili številne umetnike in več kot 200 obiskovalcev iz Belgije, Nemčije, Francije, Švice, Poljske, Avstralije, Slovaške, Indije in Romunije. Skupaj so ustvarili več kot 20 grafičnih del.

Na razstavi Sreda v sredo & prijatelji, na kateri se bodo z grafičnimi deli poleg kolektiva SVS predstavili še umetniki Filip Burburan, Jure Engelsberger, Martin Fujan, Marko Gavez, Petja Kocet, David Krančan, Peter Kuntarič, Matija Medved, Maja Poljanc, Tereza Prepadnik, Valentin Radulovič in Hana Stupica, bodo po besedah kustosa Božidarja Zrinskega prikazani »načini delovanja samoorganizirane umetniške skupnosti, katere cilji so nenehno umetniško izpopolnjevanje, raziskovanje grafičnih tehnik globokega tiska, sodelovanje in povezovanje z drugimi avtorji s področja sodobne grafične produkcije in vzpostavljanje produkcijskih pogojev, potrebnih za takšno delovanje«.