Koseški terasasti bloki brez prometa, Črnuška Gmajna brez vrtca

Mestni opozicijski svetniki niso bili navdušeni nad Potniškim centrom Ljubljana.
Fotografija: Svetniki so odločali o urejanju prometa v stanovanjskih soseskah. FOTO: Blažž Samec/Delo
Odpri galerijo
Svetniki so odločali o urejanju prometa v stanovanjskih soseskah. FOTO: Blažž Samec/Delo

Ljubljanski mestni svetniki so soglasno - kar je pri vsebinskih točkah precej redko - spremenili mestni odlok o urejanju prometa in uvedli termin »soseska«. V ljubljanskih soseskah bo na območjih za pešce dovoljen motorni promet vse dni v tednu le zjutraj med 6. in 8. uro, pod posebnimi pogoji kot so vožnje reševalnih in (različnih) intervencijskih vozil pa tudi izven tega časa; z dovolilnicami in ob plačilu (letnih, mesečnih, tedenskih ali dnevnih) taks pa izven tega časa tudi različnih dejavnosti (od prevoza otrok do šol in vrtcev, razvoza tople hrane oskrbovancem do mrliške ogledne službe in prevoza umrlih, na primer). Prva soseska, kjer se bo po hitrem postopku sprejet odlok uveljavil, so koseški terasasti bloki, kjer po soseski že vozi med 9. in 12. uro mestni Kavalir, ki lajša poti. Odlok bo glede na izkušnje še moč dopolnjevati.

Črnuški vrtec

Precej manj so bilo mestni svetniki soglasni pri odločanju o lokacijski preveritvi območja v Črnuški gmajni, kjer s 25 glasovi za in 15 proti v novi stanovanjski soseski z okrog 250 stanovanji ne bo v pritličju bloka javnega vrtca, namesto katerega naj bi mestni stanovanjski sklad (v neposredni bližini tamkajšnjega doma za starejše) uredil oskrbovana stanovanja. Opozicijski svetniki vseh svetniških skupin so - tako kot soglasno svetniki Četrtne skupnosti Črnuče in številni posamezniki - nasprotovali takšni spremembi in opozarjali, da v štirih enotah črnuškega vrtca praktično ni prostih mest in da so v njih igralne površine zgolj na predpisanih minimalnih dveh površinskih metrih. V ljubljanskih vrtcih je skoraj 97 odstotkov predšolskih otrok, za nekaj deset (60?) novih otrok iz nove soseske in individualnih gradenj v bližini pa v Črnučah očitno ne bo prostora, zato naj bi se vozili v oddaljene dele mesta in tako stali v prometnih zastojih. Poleg tega so v opoziciji opozarjali na pomen ustvarjanja skupnosti, kar ni možno, če so otroci v vrtcih po drugih delih mesta.

Župan Zoran Janković je zavrnil vse (po njegovih besedah pričakovane) kritike in opozicijske floskule, se pohvalil s podatkom, da gre tretjina mestnega proračuna za predšolske in osnovnošolske otroke in da je v času njegovih mandatov bilo v MOL zagotovljenih pet tisoč novih mest v vrtcih. V ljubljanskih vrtcih je po županovih besedah 400 prostih mest, v vrtcih je tisoč otrok iz drugih občin, ki jih iz njih ne bodo odslovili, res pa v primeru, da ne bi bilo dovolj prostora novih iz drugih občin ne bodo sprejemali. Za sprejem v vrtec sta bistvena dva kriterija: da je le-ta čim bližje domu ali čim bližje službi staršev. Sicer pa sprememba namembnosti ne preprečuje, da bi se v prostore naselil zasebni vrtec ali kakšna druga javna dejavnost.

Potniški center

Pričakovano je bila živahna tudi razprava opozicijskih svetnikov o lokacijski preveritvi za del območja načrtovanega Potniškega centra Ljubljana (PCL), kjer bo zaradi premalo predvidenih terminalov na predvideni avtobusni postaji ta postala večji severni terminal (brez predvidene javne garažne hiše, namesto katere bodo čakalnice in poslovni prostori, tudi lokali; na vrhnji terasi pa pohodne zelene površine in tudi lokali), južno od železniških tirov pa naj bi porušili obstoječe poslovne prostore Slovenskih železnic in zgradili dodaten južni terminal. Opozicijski pomisleki so šli v smeri opozoril, da v prostoru ni umeščene hitre železnice, da ni enotnega vozlišča javnega prometa, da manjka sistemski pristop (država še ni izbrala končne variante ureditve prometa) in, seveda, da razen Ljubljane ni evropskega glavnega mesta, skozi središče katerega bi tekel ves tranzitni tovorni promet in to na glavnih koridorjih v severno-južni in vzhodno-zahodni smeri.

Zdravstveni dom

Seja mestnega sveta se je začela z vprašanji svetnikov in odgovori na njih. Dr. Tina Bregant je v ustnem vprašanju spraševala o stanju v ljubljanskem zdravstvenem domu. Tanja Hodnik, vodja mestnega oddelka za zdravje in socialno varstvo je povedala, da je v MOL 35.100 oseb brez osebnega zdravnika, da deluje deset ambulant za neopredeljene osebe in od leta 2002 pro bono ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. V njej so lani zdravniki, medicinske sestre in drugi opravili 513 ur prostovoljnega dela in registrirali 452 oseb.

Od začetka leta se je do danes v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL) zaposlilo 52 zdravnikov s polnim delovnim časom in 6 s krajšim delovnim časom, upokojilo se je osem zdravnikov različnih dejavnosti, 16 jih je dalo odpoved, dvema zdravnikoma pa je odpoved dal ZDL. Na območju MOL deluje 28 koncesionarjev, ki z 48 zdravniki izvajajo 43 programov družinske medicine, v ZDL pa je trenutno zaposlenih 90 družinskih zdravnikov, ki izvajajo 77 programov. Hodnikova je še navedla, da se v ZDL v zadnjem času zaposleni vračajo, prihajajo pa tudi novi; kadrovski načrt za prihodnje leto še pripravljajo, trenutno pa je v postopku pridobivanje dovoljenj za zaposlitev v ZDL 15 tujih zdravnikov.

Že pa takoj po kadrovskih zadevah, ko so svetniki potrdili menjave v nekaterih občinskih komisijah, odborih in predstavnikih v mestnih zavodih ter dali pozitivno mnenje h kandidaturi Nataše Koprivnikar za ravnateljico Gimnazije Šentvid, so svetniki potrdili predlog o podelitvi koncesij za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti za 0,85 programa na področju splošne oziroma družinske medicine (zaradi skorajšnjega odhoda sedanje koncesionarke v pokoj) in 1,00 programa za razširjeni program zobozdravstva. ZDL nobenega od teh programov ne more zagotoviti. Na vprašanje Mojce Sojar o dežuranju je župan Zoran Janković pojasnil, da je to v urgentnem bloku obvezno za vse koncesionarje, na vprašanje, ali lahko koncesionarji delajo v prostorih ZDL, pa ni dobila odgovora.

Preberite še:

Komentarji: