Led je, a je pretanek, hoja in drsanje pa sta prepovedana

V krajinskem parku drsanje ni dovoljeno, montažnih drsališč v Ljubljani to zimo ni, so pa v severni okolici.
Fotografija: Opozorilnih tabel resda ni veliko, zdrave pameti pa nekaterim tudi manjka, FOTO: Aleš Stergar
Odpri galerijo
Opozorilnih tabel resda ni veliko, zdrave pameti pa nekaterim tudi manjka, FOTO: Aleš Stergar

Posledica razmeroma dolgega suhega, predvsem pa mrzlega vremena so tudi zamrznjene stoječe sladke vode, kot so bajerji, ribniki in tudi jezera. Led je prekril tudi Koseški bajer, po katerem so se sprehajali, drsali in kolesarili neprevidni – tudi družine z majhnimi otroki. Poleg tega, da gre za nevarno obnašanje, sta hoja in drsanje, tako kot plavanje, potapljanje in druge rekreativne dejavnosti na Koseškem bajerju, po odloku o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib tudi prepovedana.

Na Koseškem bajerju je bil včeraj kljub otoplitvi še led, vendar premalo debel, vsekakor pa z manj kot petimi centimetri pretanek; ob pritoku in odtoku pa ledu seveda sploh ni. (Ocene, koliko mora biti led debel, da je gibanje po njem varno, so različne; obnašanje po pameti je tudi pri priporočenih desetih centimetrih ledu nadvse na mestu.) Čeprav je bilo okrog bajerja veliko sprehajalcev, se nanj vsaj okrog poldneva niso podali niti najbolj lahkomiselni. Le sede na plaži so noge počivale na ledu.

So pa v ponedeljek po mesečnem planu na bajerju preizkušali reševanje iz ledene vode ljubljanski poklicni gasilci, ki so se na čolnu zasankali nekaj metrov od obale, nakar je eden iz moštva skočil na led in v vodo. Pravih tovrstnih intervencij pa ljubljanski gasilci v tej zimi še niso imeli.

Od časov, ko so se po Blejskem jezeru vozili tudi z avtomobili in ko smo se Šiškarji po več kot decimeter debelem ledu brezskrbno drsali tudi po Koseškem bajerju, so minila desetletja. Od dogodka, ko so v koseški vodi pristali 53-letnik, 28-letna ženska in njen dveletni otrok, pa so tudi minila že skoraj tri leta.


Naravnih drsališč ni (več)


Drsanje na naravnih drsališčih v Ljubljani tako odpade; žal v prestolnici tudi ni veliko drugih možnosti. Vse so plačljive. Najbolj se da nadrsati v Lumpi parku pred Halo Tivoli, saj je drsališče odprto od ponedeljka do petka od 15. do 21. ure, ob sobotah, nedeljah, praznikih in med počitnicami pa od 10. do 21. ure. V sami Hali Tivoli je rekreativno drsanje možno le ob sobotah dopoldne in zvečer, ob četrtkih zvečer in ob nedeljah zgodaj popoldne. Zaloška ledena dvorana je rekreativcem na voljo ob sobotah od 12.30 do 14.00 in ob nedeljah od 11.30 do 13.00.

Na spletni strani Ledene fantazije, ki je prejšnjo zimo gostovala na Kongresnem trgu in v parku Zvezda, so zapisali, da jih to sezono tam na žalost ne bo, saj jim z Mestno občino Ljubljana ni uspelo najti »skupnega jezika o zaželeni dolgoročni strategiji, ki je potrebna za uspešno izvedbo projekta.« Po četrt stoletja niti Luka Klasinc ni v Ljubljani postavil nobenega svojega mobilnega drsališča Lucky Luka. Začasna mobilna drsališča je tako treba poiskati v okolici – v Gabrjah pri Dobrovi, v Medvodah, Kamniku in Domžalah.

Drsališče v Kamniku bo odprto do 27. januarja. FOTO Janez Ravnikar
Drsališče v Kamniku bo odprto do 27. januarja. FOTO Janez Ravnikar


Začasna drsališča v loku nad Ljubljano


Drsanje na 330 kvadratnih metrov velikem drsališču v Gabrju bo to sezono predvidoma odprto 93 dni, do 3. marca. Odprto je vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure. Drsanje za mladino do petnajst let je brezplačno, starejši morajo odšteti tri evre, kolikor stane tudi izposoja drsalk. Na drsališču organizirajo tudi tečaje drsanja.

Občina Medvode je montažno drsališče za popestritev zimskega dogajanja v središču mesta prvič postavila lansko zimo, to sezono pa so drsališče še nadgradili, tako da je pokrito s šotorom, ob njem pa se obiskovalci lahko ogrejejo in okrepčajo v alpskem ambientu v ogrevanem gostinskem šotoru. Drsališče je za obiskovalce odprto od ponedeljka do petka med 15.00 in 21.00 uro ter ob sobotah, nedeljah in praznikih med 9.00 in 21.00. Januarska novost so torkovi curling večeri, ko se obiskovalci lahko preizkusijo v tej zanimivi olimpijski disciplini. Dvesto kvadratnih metrov veliko drsališče ob Cesti komandanta Staneta bo odprto do konca zimskih počitnic, do 3. marca. Drsanje je brezplačno, možna pa je tudi plačljiva izposoja drsalk in pingvinov (pripomočkov za učenje drsanja). Obiskovalci lahko (do dve uri brezplačno) parkirajo na modrih conah ob Medvoški cesti in Cesti komandanta Staneta.

V Kamniku bo brezplačno tristo površinskih metrov veliko pokrito drsališče v Keršmančevem parku do 27. januarja odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Izposoja drsalk, čelad in pomagal za drsanje je plačljiva, poleg drsališča je manjši gostinski obrat s toplimi napitki in slanimi prigrizki. Poleg drsališča je garderoba, parkiranje pa neposredno ob drsališču ni možno, so pa v bližini tri večja parkirišča. V decembrskih dneh so praznične prireditve spremljali tudi vandali, ki so največkrat napadli dekoracijo, ki so jo ali polomili ali pa odvrgli v bližnjo Kamniško Bistrico, zato je varovanje na območju drsališča okrepljeno. Decembra je bil obisk zelo dober, po novem letu pa je čez teden izrazito upadel, čez vikende pa drsališče še vedno obišče veliko ljudi.

Na dobro obiskanem drsališču v Domžalah bo drsanje do marca brezplačno za vse, in sicer ob delovnikih med 15.00 in 19.00 uro ter med vikendi, prazniki in šolskimi počitnicami med 10.00 in 19.00 uro. Parkirišče je urejeno, možna je tudi izposoja drsalk.

Komentarji: