Ljubljana bo pozimi na toplem
»Na poti je ladja iz Indonezije s 145. 000 tonami premoga. Naslednjo ladjo z enako količino premoga pričakujejo sredi zime in tudi plina bo dovolj,« je zagotovil ljubljanski župan Zoran Janković. Poudaril je, da je ogrevanje za prebivalce prestolnice kljub krizi zagotovljeno. Ljubljanski Te-Tol, ki po vročevodu oziroma z daljinskim ogrevanjem preskrbuje kar 48 odstotkov stanovanj Ljubljane, bo, glede na razmere, delež biomase pri energentih povečala na 20 odstotkov. Tretjino energenta pa še vedno predstavlja plin, a ga je mogoče zamenjati za ekstra lahko kurilno olje Elko.
»Že zdaj lahko zagotovim, da bomo preživeli še tako hudo zimo, tudi če bi bilo od oktobra do maja minus deset stopinj Celzija. In tudi plina bo dovolj. Dogovarjamo se namreč s tremi dobavitelji,« je dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Hkrati je napovedal, da bo glavno mesto v prihodnjih petih letih, ko bo zgrajena tudi sežigalnica, postala še bolj neodvisna od nihanj na trgu energentov. »Računamo, da bomo uporabljali 30 odstotkov biomase, 30 odstotkov toplote bomo dobili iz sežiga odpadkov, 10 odstotkov iz solarne energije in le 30 odstotkov bo predstavljal plin, ki ga lahko, kot rečeno, nadomestimo z ekstra lahkim kurilnim oljem Elko.«
Ljubljana za ogrevanje sicer potrebuje okoli 170 milijonov kubičnih metrov plina na ogrevalno sezono, kar je, kot pravi Janković, drobiž v primerjavi z velikimi industrijskimi proizvajalci oziroma drugimi državami. Večji problem imajo morda tisti prebivalci Ljubljane z lastnimi plinskimi kotli v hišah ali stanovanjih, kjer pa zemeljskega plina, denimo, ne moremo kar čez noč nadomestiti s kurilnim oljem. Hkrati je napovedal, da bo konec septembra zaključen projekt plinsko-parne enote v moščanski termoelektrarni, vredne več kot 73 milijonov evrov. »Računamo, da bo poskusni zagon oktobra, do takrat pa bomo tudi vedeli, kako bo s cenami zemeljskega plina,« je pojasnil. Pohvalil je tudi potezo vlade, ki je in bo določila najvišjo ceno električne energije (1. septembra) za gospodinjske in male poslovne odjemalce z večstanovanjskimi stavbami vred. Podobno naj bi se zgodilo s ceno zemeljskega plina. In, kot zagotavlja Janković, plina v Ljubljani ne bo zmanjkalo, če pa bo treba, pa bodo njegovo uporabo zmanjšali v industriji in ne pri gospodinjstvih.
Z Babičem so dobro sodelovali
Ob vprašanju ogrevanja je Janković na vprašanje, kaj meni o odstavitvi šefa ljubljanske upravne enote Bojana Babiča, povedal, da je imela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik dejansko pravno podlago za razrešitev Babiča: »Po mojem mnenju je bil Babič zelo dober načelnik upravne enote, s katero smo odlično sodelovali. Veseli me, da sta bila oba [ministrica in načelnik] pri svojih izjavah zelo umirjena in korektna.« Glede Nataše Trček, ki bo začasno prevzela vodenje ljubljanske upravne enote, pa je pojasnil, da je še ne pozna.
Ker se poleg predsedniških približujejo tudi lokalne volitve, so govorili tudi o morebitni podpori, ki naj bi jo zagotavljala vladajoča stranka Gibanje Svoboda. Župan Janković je tu še enkrat povedal, da dr. Roberta Goloba zelo dobro pozna, zato ga je tudi podprl na volitvah. »Hkrati naj povem, da v stranki do mene nimajo nobenih obveznosti. Na županskih volitvah tudi tokrat ne bom kandidiral pod okriljem nobene stranke, ampak s svojo listo.«
Mestna občina Ljubljana je kraškim občinam Miren - Kostanjevica, Komen in Renče - Vogrsko, ki jih je pred kratkim močno ogrozil požar in povzročil veliko gmotno škodo prebivalcem in občutljivemu kraškemu okolju, nakazala 35.000 evrov pomoči. Župan je pri tem poudaril, da je pri gašenju največjega požara na Krasu pomagalo tudi 520 ljubljanskih gasilcev, pripadnikov Gasilske brigade Ljubljana in 33 prostovoljnih gasilskih društev.
